Na Kosovu je Slovenec, zaradi Sagadina skoraj končal s košarko, danes ga pogreša

Dobrih sedem let bo že, odkar je Olimpija v svoje vrste pripeljala Gezima Morino (204 cm, 1992) in Erjona Kastratija. Slednji je danes član Krke, Gezim pa se je vrnil na Kosovo, kjer si je izboril mesto v ekipi Prištine.

Težavna prilagoditev – na dom

„Nekaj časa sem bil v stiku s klubom. Letos pa je bilo Kosovo sprejeto v Fibo, pogovori so postali resni, dobil sem dobro ponudbo in šel,“ Gezim o tem, kako je našel mesto v ekipi Sigal Priština. Čeprav je šel domov, pa mu sprva ni bilo lahko. „Počutil sem se kot tujec, saj sem sedem let živel v Sloveniji. Prav v tistih kritičnih letih, ko se formiraš kot osebnost. Na Kosovem vlada drugačna mentaliteta, druga kultura. Prišel sem v polmilijonsko Prištino. Priznam, da mi ni bilo lahko,“ Gezim ne skriva, da so za njim težki časi. Še danes je hvaležen soigralcem ter ljudem v klubu, ki so poskrbeli zanj.

Pogrešal sistem

V ekipi sprva ni imel pomembne vloge. Zdelo se je, da mu trener v evropskem tekmovanju ne zaupa. „Potem se je to spremenilo. Dobival sem vse več minut, temu primerno je rasla odgovornost. Lahko rečem, da sem danes med glavnimi košarkarji,“ ponosno pove Gezim (5 točk in 3.3 skoka je beležil v 17 minutah v tej sezoni Fiba Cupa), ki ga je trener Makedonec  Marjan Ilievski  (pred desetimi dnevi so ga odpustili) koristi na poziciji (krilnega) centra, po potrebi se pomakne tudi na krilo. „Z mojo pa tudi z igro ekipi nisem zadovoljen. Iz Slovenije sem bil vajen, da smo imeli pri Zmagu Sagadinu in Gašperju Okornu jasno postavljen sistem obrambe in napada. Igralci smo se prilagajali trenerju, ki je določil jasna pravila,“ Gezim o igri Prištine, ki po njegovem ni dosegla svojega maksimuma. Čeprav so imeli izvrstne igralce, med njimi tudi nekdanjega NBA-jevca Khalida El Amina. V ekipi pa sta tudi Georgij Čekovski in Dardan Berisha.

Gezim meni, da je nivo košarke na Kosovu nižji kot v Sloveniji. V tamkajšnji ligi so 3-4 dobre ekipe, ostali so slabši. Izboljšuje se tudi infrastruktura. Gezim v Prištini nadaljuje šolanje, morda bo celo študiral. Mika ga tudi pot na tuje, nekaj ponudb ima.

Prijatelji vzljubili košarko

„Sprva je bilo kar malce čudno, da se ne bom več vrnil v Slovenijo, kjer sem preživel najlepše čase in dobil prijatelje za celo življenje,“ opiše občutke, ki so ga spremljali, ko je šel nazaj na Kosovo. Zdaj je vesel, ker je spet doma. Družina in prijatelji hodijo na tekme, čeprav poprej košarke sploh niso spremljali. „Lepo je, ker imam podporo,“ je vesel Gezim, čigar družina biva dobrih 40 minut proč iz Prištine v kraju Suha Reka. Skupaj z družino je pred časom praznoval tudi 23. rojstni dan.

„Lepo je doma, včasih pa malce pogrešam tudi Slovenijo, kjer se se naučil tudi najbolj pomembno stvar: vsi ljudje smo enaki, ni pomembna vera, kultura ali narodnost. Bistveno je, kakšen človek si po srcu,“ iskreno pove Gezim, ki pred prihodom v Ljubljano ni imel stikov s pripadniki druge narodnosti ali vere.

„Nikoli prej niti sanjal nisem, da bom imel tako dobre prijatelje iz celega sveta, Slovenije, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Poljske, Kameruna, ZDA… Košarkar mi je dala ogromno, po celem svetu sem potoval. Na Kosovu imamo nek poseben rek. Ko gre nekdo zelo daleč daleč, rečemo ,da je na Kitajskem. Bolj v smislu, da se to skoraj ne more zgoditi. Sam sem bil na Kitajskem dvakrat. Ko to povem na Kosovu, me vsi začudeno gledajo in sprašujejo, kako je tam, kakšni so Kitajci. Kot da se pogovarjamo o vesoljcih,“ Gezim pove, kaj vse mu je košarka dala.

Janjić kot oče, Filipovski proti Barci

„Dragan Janjić mi je bil kot oče. Videl me je na treningu in me prepričal, da grem v Slovenijo. Vedno mu bom hvaležen za vse, kar je naredil zame! V mlajših selekcijah me je veliko naučil Luka Bassin, ki mi je pomagal, da sem postal boljši človek in boljši košarkar. Potem je prišel Dejan Prokič, ki je prav tako pustil pečat, za kar sem mu hvaležen. Moj prvi članski trener je bil Jure Zdovc, Sašo Filipovski pa mi je dal možnost tudi na tekmah. Dobil sem minute proti Barceloni, da sem lahko zaigral proti Erazmu Lorbku in Juan Carlosu Navarru,“ našteva Gezim ljudi, ki so ga usmerjali v Sloveniji.

„Največ me je naučil o košarki! V prostem času je Zmago zelo komunikativen, rad se smeji. Na treningu pa se spremeni v drguo, resno, jezno osebo, ki zahteva 100% zbranost, popuščanja ni, niti za milimeter,“ pa na koncu Gezim spregovori o Zmagu Sagadinu. Ne skriva, da mu je bilo včasih tako dovolj treningov pri Zmagu, da bi kar pustil košarko in šel domov.

Okorn imel Ščekića

„Šele zdaj ko Zmaga ni več, sem dojel, da je vse to počel in zahteval od nas zaradi nas, da bomo boljši. Zmago ima pravi vojaški sistem, ki se ga moraš navaditi. Ko pa ga osvojiš, potem je lepo igrati. Igrali smo kot prava ekipa, zvezde nismo imeli, to je bil kar Zmago,“ še doda Morina, ki se rad spomni tudi zadnje sezone v Helios Sunsih.

„Pri Okornu je bilo precej podobno kot pri Sagadinu. Kvalitetno se je delalo. Smo pa s Ščekićem dobili tisto, kar je manjkalo pri Sagadinu. Bil je podaljšana roka Okorna na parketu, pa tudi v garderobi je uredil stvari,“ še izvemo, kako je bilo v zadnji sezoni v Domžalah, s katerimi pa letos poleti ni našel skupnega jezika. „To je posel, nikomer nič ne zamerim,“ je jasen Gezim, ki se ravno v teh dneh za nekaj dni vrača v Slovenijo.

Kosovo ga snubi

V tem letu je postala aktualna tudi kosovska reprezentanca. Gezim je že dobil ponudbo, da zaigra. „Če ne pride klic iz Slovenije, potem bom igral za Kosovo. Bodo pa na Kosovu razumeli, če se odločim drugače,“ Gezim o svoji reprezentančni prihodnosti. „V Sloveniji so me kdaj hecali in me klicali Albanec, zdaj na Kosovu pa me kličejo Sloven´c. Očitno nisem ne pravi Albanec, niti Slovenec,“ v smehu doda Gezim, ki ga na Slovenijo veže precej lepih, pa tudi slabih spominov iz Ljubljane.

Spomni se, ko so minevali meseci brez plač. Pa tega doma ni hotel povedati, saj mu tudi pomagati ne bi mogli. „Sem se raje zlagal, da je vse v najlepšem redu. Na srečo sem imel prijatelje, ki so mi pomagali. Izredno sem jim hvaležen,“ sklene Gezim, ki je ponosen tudi na EP U20 (2012), ki ga je odigral v dresu Slovenije, takisto pa ne bo pozabil priprav in igranja za člane, ko je bil selektor Božidar Maljković.

To je naš Srečko Gezim Morina, kot so ga klicali soigralci, ki so ga imeli v vseh sredinah radi.

Takole je 17.7. 2012 na EP U20 odločil tekmo proti Turčiji: