Alen Omić po lovoriki prednost daje Ligi NBA, potem sledi reprezentanca

Slovenska košarka ima novega junaka. Alen Omić je pri 24 letih prišel do svoje prve mednarodne lovorike. V dresu Unicaje je postal prva pokala EuroCup. Po slabem uvodu v Turčiji, kjer se ni naigral, je v nadaljevanju sezone prišel na svoj račun. Z mislimi je v Malagi, v Istanbul pa se bo vrnil na priprave na novo sezono.

Pa začnimo v Valenciji: iskrene čestitke za naslov!
„Hvala!“

Je bilo kaj spanca po taki zmagi?
„Dve uri pa res.“

Kaj pa ostalo?
„Slavili smo zmago in se veselili. Potem smo prispeli v Malago, kjer smo včeraj nadaljevali s proslavo.“

V kakem spominu vam je ostala sredina tekma?
„Pred obračunom sem bil prepričan, da bomo zmagali. Sploh nisem bil nervozen. Tudi ko smo zaostajali, sem verjel v zmago.“

Tekme niste pričakali na terenu ali klopi.
„Bil sem izključen. Prvič v karieri… Mislil sem, da se bosta Rafa in Nedovič stepla. Reagiral sem, ker sem hotel to preprečiti. Na koncu pa sem naredil veliko sranje, kjer sem kratko potegnil sam. Zato bi se rad opravičil vsem.“

Kako ste se počutili, ko ste morali proč?
„Slabo. Saj niti nisem vedel, ali moram na tribune ali v garderobo. Na koncu sem tekmo spremljal v tunelu in navijal.“

Začeli ste dobro, potem so vas domačini „ugasnili“.
„Hitro in učinkovito smo napadali. Je pa prišlo do oscilacij. Brez tega ne gre. Ritem tekem je oster, zato pride do utrujenosti, ki vodi do padcev v igri.“

Zakaj je Unicaja prvak pokala EuroCup?
„Ker smo v to zmago vložili več truda, dela in želje! Ne moreš zmagati v pokalu, če v zadnji četrtini pred svojimi navijači dosežeš štiri točke.“

Zablesteli ste tudi s fair play potezo, ko ste popravili odločitev sodnika.
„Priznal sem, da sem se zadnji dotaknil žoge, jo potisnil v avt. Zato sem dvignil roko in povedal to Mariu Majkiču“

Bravo!
„Poglejte: priznal sem, žogo je dobil tekmec. Bil sem izključen, a si tega nisem zaslužil. Tisti tam gor je to vse videl in me nagradil. Vsak dan molim in se mu priporočam. V sredo me je nagradil s pokalom in medaljo!“

Pokal je pristal tudi v vaših rokah.
„To pa je bil neverjeten občutek!“

Kdo vam je čestital prvi?
„Najprej moja družina – starši in sestra, potem se je javil agent, ki je bil ves čas z mano v Valenciji in mi stal ob strani.“

Slab začetek, dober konec – bi lahko klišejsko opisal vašo sezono, ki ste jo začeli v Turčiji, potem pa bili posojeni v Španijo.
„Poslušajte: jaz sme igralec, ki je željan igranja in dokazovanja. Tudi ko sem prišel v Španijo, sem imel težave. Vse sem hotel hitro. A tako v življenju ne gre. Vse terja svoj čas. Ker sem bil potrpežljiv, so prišle tudi moje minute v dresu Unicaje, kjer spet igram in uživam!“

Prej ni bilo tako.
„Ko sem prišel v Turčijo, sem prvi mesec igral v turški ligi, tudi statistika je bila zgledna in dobra. Potem se je začela Evroliga, trener pa je dal prednost Dunstonu. Očitno je trener menil, da sem kot novinec, povratnik v Evroligi, premalo izkušen za tak rang tekmovanja. Igral nisem. Potem se je v Turčiji zgodil še tisti napad. Po takih trenutkih se v človeka naseli strah.“

Rešitev ste našli v Španiji?
„Res je. A ne pozabimo: hvala Anadolu Efesu za vse, kar je storil zame. S turškim gigantom imam še leto dni pogodbe. Ko bo konec sezone, bom poklical v Istanbul in le vprašal, kdaj se začnejo priprave na novo sezono. Želim dokazati, da lahko igram tudi v Anadolu Efesu!“

Se je po vašem uspehu v dresu Unicaje javil kdo iz Turčije?
„Da, čestitala sta mi team manager in nekdanji soigralec Cedi Osman.“

Po takem uspehu bo Unicaja nevarna tudi v domači španski ligi.
„Zagotovo, veselja je zdaj konec, saj sezona še traja. Imamo zelo dobro ekipo, ki je sposobna velikih stvari.“

Kakšni so vaši načrti za letošnje poletje? Eurobasket se bliža.
„Razmišljam o poletni ligi NBA! Rad bi šel tja in se preizkusil. Rad bi bil pripravljen na reprezentanco. Čeprav bi potreboval počitek. Lani sem takoj po reprezentančni akciji odpotoval v Turčijo, ne da bi imel vsaj en dan prosto.“

Ste o tem že govorili s selektorjem Igorjem Kokoškovom?
„Nisem.“

Vas je kdo s Košarkarske zveze Slovenije poklical, vas spremljal in vzpodbujal?
„Teh klicev je bilo letos bistveno manj. Saj veste: v Turčiji nisem igral. To je bila povsem drugačna sezona kot lani. V imenu KZS me je poklical Matej Likar.“

A zato toliko bolj poučna za vas?
„Seveda! Te izkušnje mi bodo še kako prav prišle.“

Lani smo od vas v dresu Slovenije pričakovali več. Še posebej po izjemni sezoni pod španskimi koši.
„Hm… Kar spomnite se – ko je bilo treba, sem odigral svoje. Predvsem proti Ukrajini. A tudi sam sem po izvrstni sezoni v Španiji pričakoval drugačen status, pa ga v reprezentanci nisem dobil. Sicer pa sem vedno pripravljen igrati za Slovenijo!“