Željan dokazovanja v dresu Krke, ambicij mu ne manjka
V novem tednu je bil naš sogovornik Leon Stergar (193 cm, 2000), ki v letošnji sezoni brani barve novomeške Krke. 20-letnik prihaja iz Krškega, kjer je tudi naredil prve košarkarske korake. V domačem kraju je ostal precej dolgo in se v mladinski kategoriji preselil v Krko, katere član je še danes.
193 cm visoki košarkar, ki se najbolje znajde na poziciji branilca, je v letošnji sezoni v ABA ligi nastopil na šestih tekmah, največ priložnosti pa je dobil proti Crveni zvezdi, ko je igral 24 minut in dosegel 5 točk, 4 skoke in 1 asistenco. Več priložnosti dobiva v domačem prvenstvu, kjer v povprečno 16 minutah na tekmo dosega 5,9 točk, 2,6 skokov in 2,3 asistenc na tekmo.
Prihajate iz Krškega, kjer ste naredili prve košarkarske korake.
„Res je. Košarko sem začel igrati v domačem kraju z 8 leti in kaj hitro spoznal, da je košarka moja velika strast. Z leti pa brez košarke več ni šlo in tako me spremlja praktično na vsakem mojem koraku.“
V Krškem ste ostali precej dolgo, natančneje do mladinskih let, ko ste prestopili v Krko. Kako gledate na to, da vam je prestop uspel precej pozno? Ste zmeraj verjeli, da vam lahko uspe narediti korak naprej?
„Prvič sem iz domačega kluba prestopil pri 18 letih, ko smo se dogovorili, da bom igral pri Krki. Strinjam se, da sem prestopil dokaj pozno, a vedno pravim, da se vse zgodi z razlogom. Skozi vsa leta, ki sem jih preživel v Krškem sem verjel, da lahko s trdim delom in disciplino dosežem, da nekoč zaigram profesionalno košarko. Poleg lastne želje, pa sem imel in še vedno imam veliko podporo pri družini.“
V srednjo šolo ste se vpisali v Novo mesto na Srednjo gradbeno šolo. Kako ste usklajevali treninge s šolo, ko ste prestopili v Krko. V tistem letu vas je namreč čakala tudi matura.
„Imel sem veliko srečo, da moja babica živi v Novem mestu in sem praktično celo leto živel pri njej. Po šoli me je čakalo kosilo, tako, da sem ji zelo hvaležen za vse, kar je naredila zame. Količina treningov in tekem se je povečala glede na moj prejšnji klub, torej Posavje Krško. V šoli sem imel dober odnos s profesorji, zato večjih težav nisem imel, dogovorili smo se lahko vse.”
V zadnji mladinski sezoni ste nekaj priložnosti dobili že pri članih Krke. Ste čutili, da bo najboljše, če greste nekam na posojo in večjo minutažo?
„Nekaj priložnosti sem dobil pri članih Krke v zadnji mladinski sezoni. Po pogovorih s trenerji in vodstvom kluba smo prišli do zaključka, da bo za moj razvoj najboljše, da grem na posojo po večjo minutažo in pridobivanje izkušenj. Tako sem prvo sezono kot član začel v Podčetrtku in prvi del sezone odigral tam. Po menjavi trenerja pri Krki sem se vrnil s posoje in sezono končal v Novem mestu. Takrat je Simona Petrova nadomestil Vladimir Anzulović, ki mi je v pogovoru dejal, da bom dobil priložnost, tako da sem drug del sezone igral v Krki.“
Kakšen je bil prehod iz mladinske v člansko košarko za vas? Vemo, da je veliko košarkarjev takih, ki jim ta preskok delo mnogo težav.
„Strinjam se s tem, da je prehod iz mladinske na člansko raven velik. Veliko več je poudarka na taktiki, največ težav pa imamo mladi predvsem pri fizični pripravi. Sam skušam čim bolj verjeti vase in poslušati nasvete starejših in izkušenejših igralcev, ki mi pomagajo pri prilagajanju na člansko raven.“
Kako ste zaenkrat zadovoljni z letošnjo sezono? Skupaj z ekipo vam je namreč uspelo doseči kar nekaj odmevnih zmag. Kakšni so cilji za drug del sezone?
„Zaenkrat moram reči, da sem zadovoljen s sezono, a nikakor se ne smemo zadovoljiti. Sam se skušam vedno čim bolje pripraviti na tekmo in biti v vsakem trenutku pripravljen na igro. Mislim, da smo znotraj ekipe dosegli odlično kemijo, ki je naš glavni adut. Ravno zaradi tega, nam je uspelo doseči nekaj dobrih rezultatov, a kot sem dejal delo še zdaleč ni opravljeno. Nedvomno bomo v slovenskem prvenstvu in pokalu napadali naslov prvaka, v ABA ligi pa skušali doseči čim več zmag.“
V letošnji sezoni ste igrali proti mnogim zvezdnikom v ABA ligi, ki so v košarki dosegli že marsikaj. Je priprava na njih kaj drugačna?
„Nedvomno je velika čast igrati proti igralcem, ki so že igrali v Evroligi ali celo višje. Pred tekmo imaš neko strahospoštovanje do teh igralcev, a ko enkrat igra steče, več ne razmišljaš o tem, kdo ti stoji nasproti, ampak hočeš biti samo boljši od njih.“
Pogodbo s Krko imate podpisano do konca letošnje sezone. Razmišljate že kaj o prihodnosti?
„Pogodba s Krko me veže do konca letošnje sezone. Glede prihodnosti bom razmišljal po končani sezoni. Menim, da se je v tem trenutku nesmiselno ukvarjati s tem. Sam se trenutno ukvarjam le s tem, da sem čim boljši na vsakem treningu in tekmi. Ko bo sezone konec pa se bomo usedli in pretehtali vse stvari, ter se nato tudi odločili kako in kaj v prihodnje. Nedvomno pa se zavedam, da me trdo delo in želja lahko pripelje daleč, upam, da nekoč tudi do Evrolige.“
S slovensko reprezentanco niste imeli stika do mlajših članov, ko ste prvič oblekli dres izbrane vrste. Kakšni občutki so bili za vas, ko ste potovali na evropsko prvenstvo?
„Glede na to da do mlajših članov nisem imel stika z reprezentanco, je bilo to, da sem leta 2019 potoval na evropsko prvenstvo A divizije za mlajše člane v Izrael, še nekoliko slajše. To je bila zame potrditev, da sem na pravi poti. Velika čast je nositi dres slovenske reprezentance in nedvomno je velika želja, da nekega dne oblečem tudi dres članske reprezentance.“