Za Bineta priimek Prepelič motivacija, ne pa breme

v rubriki
Liga Nova KBM
s kategorijo
Novice
.

Premor tekmovanj v 1. slovenski ligi smo izkoristili za pogovor z Binetom Prepeličem (200 cm, 2001), igralcem Helios Sunsov. 19-letni košarkar prihaja iz Slovenske Bistrice, kjer je tudi začel z igranjem
košarke. Z željo po višjih apetitih se je pri 17 letih preselil v domžalski Helios, kjer igra še danes. Članske minute je kot posojen igralec Domžalčanov pridobival v Škofji Loki pri LTH Castingu in na
ljubljanski Iliriji. V letošnji sezoni v slovenski ligi za Sunse v 20 minutah povprečno na tekmo beleži 7,8 točk, 4,7 skokov in 0,9 podaj , v ABA 2 ligi pa v 29 minutah 8,6 točk, 5,6 skokov in 1,8 podaj na tekmo.

Prihajate s Štajerske, natančneje iz Slovenske Bistrice, kjer ste tudi začeli z igranjem košarke.
“Res je. Košarko sem začel igrati v domačem kraju, a to ni bil prvi šport, s katerim sem se začel ukvarjati. Pri štirih letih sem namreč začel z judom, košarko pa  v drugem razredu, ko sem
hodil na krožek. V tistem času je Sani Bečirovič ustanovil svoj klub v Slovenski Bistrici in v četrtem razredu sem se tudi vpisal vanj. Judo in košarko sem vzporedno treniral do 7. razreda, po tem pa sem
se posvetil samo košarki.”

V Slovenski Bistrici ste ostali do konca kadetskih let, ko ste takrat na zaključnem turnirju v Kopru z ekipo dosegli 3. mesto.
“Generacija 2001 je bila v Slovenski Bistrici zelo dobra in tako smo zaključni turnir končali na 3. mestu, kar je bil pokazatelj dobrega dela. Takrat se mi je tudi ponudila priložnost, da prestopim v Helios Suns.”

Zakaj ste takrat izbrali Helios? So bile še kakšne druge možnosti?
“Takrat smo klub zapustili trije fantje. Jan in Mark sta prestopila v Olimpijo, jaz pa sem izbral Helios. Možnost je bila, da tudi jaz prestopim v Olimpijo, a me je od vedno navduševalo delo z mladimi v Domžalah, kar je bil tudi glavni razlog, zakaj sem izbral Helios. Pomemben razlog pa je bil tudi ta, da sem takoj po prestopu bil priključen članskim treningom, kar je velikega pomena za mladega igralca.”

Nekaj časa ste bili tudi posojeni v 2. SKL, v sezoni 2018/2019 v Škofjo Loko, lani pa na Ilirijo, a ste se kaj hitro vrnili v Helios.
“Obakrat sem bil posojen v 2. SKL z namenom, da skozi tekme pridobivam čim več izkušenj. V Škofji Loki sem se razvijal pod vodstvom Jake Hladnika in vsako ponujeno priložnost sem poskušal čim bolje izkoristiti. Lansko sezono pa sem sezono kot posojen začel pri Iliriji, a sem se po le nekaj odigranih tekmah vrnil v Helios, saj je bilo nekaj težav s poškodbami in rabili so igralca na visoki poziciji. Letošnje številke kažejo, da ste napram lanski sezoni naredili velik korak naprej.”

Čemu sami pripisujete razloge za to?
“Če sem povsem iskren, mi je lanska prekinitev sezone precej odgovarjala. Imel sem namreč skoraj pol leta, da delam na sebi, predvsem na fizični pripravljenosti, kjer imam še mnogo rezerv. Takrat ni bilo
tekem in treningov, tako da sem tisto celotno obdobje delal na tem, da pridem na priprave čim bolje pripravljen. Tudi trener je ostal isti, tako da sem sistem že poznal in ni bilo potrebno več toliko prilagoditev kot sezono prej.”

Pogodbo imate v Heliosu podpisano še za naslednjo sezono? Kje se vidite po tem?
“Zaenkrat se ne obremenjujem s tem in mislim, da je tako tudi prav. Želim čim bolj napredovati in tudi v naslednji sezoni narediti še en korak naprej. Upam, da bomo še naprej igrali v regionalni ABA 2 ligi,
kar sem mi zdi pomembno predvsem za nas mlade, da imamo čim močnejše tekme.”

Vaš bratranec je Klemen Prepelič. Je to dejstvo za vas motivacija ali dodatno breme?
“Nerad se obremenjujem s tem, da sem Klemnov bratranec, a vseeno je to zame dodatna motivacija, da grem po njegovi poti in, da tudi sam enkrat dosežem svoj cilj, da zaigram v Evroligi.”

Počasi se bo začela liga za prvaka v 1. SKL. Kakšni so cilji ekipe in vaši osebni cilji?
“Naš cilj je uvrstitev med najboljše tri, saj sem tudi sam mnenja, da sodimo tja. Poleg tega pa želimo še naprej ostati ena najboljših ekip v obrambi. Sam bi rad čim bolje izkoristil dane minute in pridobil čim več novih izkušenj, motivacija pa bo nedvomno na zelo visokem nivoju.”

Pa se za konec nekoliko dotakniva še reprezentance. Z mladinsko reprezentanco ste leta 2019 osvojili bronasto kolajno v A diviziji. Kakšni so vaši reprezentančni cilji za naprej?
“Res je. Takrat so se nam stvari zares poklopile. Smo nedvomno nadarjena generacija in, če se tudi letos zberemo vsi, sem mnenja, da lahko vnovič posežemo po najvišjih mestih. V prihodnje pa upam, da mi uspe obleči tudi dres članske reprezentance.”