Trener Golemac od Roka Radovića pričakuje trdo delo, energijo in obrambo

v rubriki
ABA Liga
s kategorijo
Novice
.

Naš tokratni sogovornik je član Cedevite Olimpije Rok Radović. 199 cm visoki košarkar, ki prihaja iz Domžal, je svoje prve košarkarske korake naredil v domačem Heliosu. Čeprav je poleg košarke nekaj časa celo bil golman pri NK Domžalah, ga je strast do košarke na koncu premamila. Pri 16 letih se je preselil v zagrebško Cedevito, kjer je ob dopolnjenem 18. letu podpisal prvo profesionalno pogodbo, že prej pa se je kalil v mlajših kategorijah zagrebškega kluba. Leta 2019 se je preselil v Ljubljano k Cedeviti Olimpiji in bil posojen v OKK Beograd. V letošnji sezoni je stalni član Zmajev v vseh tekmovanjih. Dres reprezentance je do sedaj nosil na treh evropskih prvenstvih mlajših kategorij, leta 2016 pa se je predstavil tudi na tekmi Jordan Brand Classic v Zagrebu, leto kasneje pa še na tekmi z istim imenom v Barceloni. Rok, ki je v minulem tednu dopolnil 20 let, velja za prihodnost slovenske košarke, a kot sam pravi je pred njim še veliko dela do želenega cilja.

Kako se počutite v ekipi Cedevite Olimpije?
“Svojo vlogo sem sprejel. Zavedam se, da sem mlad košarkar. Od mene se na vsakem treningu pričakuje, da dam vse od sebe. Na tekmah in treningih moram poskrbeti za to, da dvignem energijo, trdo delam, ter skušam svojim soigralcem pomagati na najboljši možen način.”

Kaj vam pomeni igranje za Cedevito Olimpijo?
“Igram v najboljšem klubu v Sloveniji, enem izmed najboljših, če ne celo najboljšem v regiji. To mi pomeni veliko. Vem, da je pred mano še veliko dela, garanja in odrekanja, da bom prišel do tja, kjer želim.”

Kaj ste se v tej sezoni naučili?
“Lahko povem, da se učim skozi vsak trening, tekmo. Zame je to prva profesionalna sezona v karieri, torej, da igram v kar dveh močnih mednarodnih tekmovanjih. Vsi soigralci, od prvega do zadnjega, mi pomagajo pri vseh stvareh, kemija znotraj moštva pa je odlična že od prvega dne. Ta sezona je ena zelo lepa izkušnja, nekaj novega pa se skušam naučiti vsak dan.”

Kaj pričakuje od vas trener Jurica Golemac?
“Moja primarna naloga je ta, da trdo in maksimalno delam na treningih, ter da vsakič, ko stopim na parket, dvignem energijo. Če dobim priložnost za igro, želi, da predvsem v obrambi opravim svoje delo. V napadu bodo stvari nato prišle same od sebe.”

Kje vidite svoje rezerve za napredek?
“Svoje rezerve vidim v vseh svojih košarkarskih elementih. Nenazadnje, sem mlad igralec in daleč od tega, da je moja kariera blizu konca. Nisem še zadovoljen s svojo igro. Napredovati je potrebno iz dneva v dan in videli bomo, kam me bo to pripeljalo.”

Kako je biti mlad igralec v ekipi? Katere naloge imajo mladi igralci?
“Ni lahko biti med mlajšimi. Po vsakem treningu v dvorani ostajamo še kar nekaj časa in delamo individualno, a to je cena tega, da moramo napredovati iz dneva v dan. Moje zadolžitve so predvsem te, da pomagam nositi torbe na letališčih, zraven pa imam še nekaj manjših nalog, ki jih ima vsak mladi igralec.”

Kar nekaj težav ste v preteklosti imeli s poškodbami. Kaj to pomeni za mladega igralca?
“Zadnja štiri leta sem imel kar nekaj težav s poškodbami. Vse to je za mano, poškodbe so preteklost. Pri mladih igralcih je enako kot pri starejših. Vsaka poškodba je le še večja motivacija za nadaljnje delo. To velja zame, in verjamem, da to velja tudi za ostale.”

Ali o košarki veliko govorite z očetom?
“Niti ne. Morda po tekmah in treningih sem in tja vpraša, kakšno je stanje, kako smo, kaj smo počeli. Vedno pa je na voljo za pozitivne nasvete in motivacijo. Ne le on, tudi moja mati ter moj brat. Vsi mi vedno stojijo ob strani.”

Kaj pravite na naključje, da sta žensko izbrano vrsto Slovenije ob zaključku vodila dva očeta, ki imata oba sinova v Cedeviti Olimpiji; se z Danom kaj smejeta temu?
“Z Danom večkrat pohecava najina očeta, ter se skupaj z njim pošaliva na ta račun. Oba sva zelo vesela, da sta prišla do te priložnosti. Je pa vsekakor zanimivo naključje.”