Slabša, NBA različica legendarnega Arvydasa Sabonisa (KOLUMNA)

Arvydas Sabonis je eden od najboljših igralcev na svetu vseh časov. Vsak povprečen ljubitelj košarke lahko to potrdi. A navadno to velja za ljubitelje košarke iz Evrope. Nekateri bolj izkušeni smo imeli to srečo, da smo litovsko legendo gledali igrati v živo (Evropsko prvenstvo v Zagrebu, leta 1989, ko je bil še član reprezentance Sovjetske zveze), ljubitelji NBA lige pa so zaradi mnogih razlogov imeli manj sreče in so gledali slabšega Sabonisa. In kakšen je bil slabši, NBA Sabonis? Odličen!

Kariera Sabonisa v NBA je bila zavita v tančico skrivnosti. Od tajnih sestankov ob treh zjutraj v hotelu v tujini, do večne negotovosti, kakšna bi bila njegova kariera onkraj luže, če bi bil bolj zdrav in do prikladne izgube govora v angleškem jeziku, ko mu je to ugajalo. Vendar tudi onstran Atlantskega oceana, 12 let po njegovi zadnji NBA tekmi v dresu Portlanda žalujejo, da nikdar niso videli najboljšega Sabonisa. Ta ne bi bil samo v Fibini hiši slavnih, ampak gotovo tudi v tisti NBA-jevi.

V Evropi poznamo precej drugačno različico Sabonisa in njegove brilijantnosti, preden se je njegovo zdravstveno stanje konstantno slabšalo. Spominjamo se, kako je ta 221 centimetrov visoki in 130 kg težki orjak že pri nepolnih 18-ih letih s Sovjetsko zvezo postal svetovni prvak leta 1982 (najboljši igralec takratnega prvenstva je bil današnji trener LA Clippers Doc Rivers, v idealni peterki pa so bili nam zelo znani Dragan Kićanović, Juan Antionio San Epifanio in Vladimir Tkačenko). Igral je eno glavnih vlog v sovjetski reprezentanci, ki je leta 1988 v Seulu osvojila zlato medaljo, z reprezentanco Litve pa je osvojil bronasto olimpijsko medaljo v Barceloni leta 1992. V NBA Ligo je prišel šele leta 1995, ko je bil star zanj že 31 let (starost pravzaprav ni pomembna, saj je Pablo Prigioni v NBA vstopil šele s 35 leti, a je bil zdrav), čeprav je bil na NBA naboru kot 24. izbran že leta 1986. Zato je bila njegova kariera v NBA za mnoge strokovnjake skoraj razočaranje, saj NBA navijači nikoli niso doživeli pravega Sabonisa.

Del “krivde” za to lahko prevzame Sabonis sam. Znano je bilo, da je bilo njegovo znanje angleškega jezika več kot zadovoljivo, a se je marsikdaj v interakciji z NBA svetom (sodniki, novinarji, navijači), naredil “neumnega”, da se mu s tem delom košarke ni bilo potrebno preveč ukvarjati, ker mu je bilo odveč. Drugi, bolj odločilen del za to razočaranje, pa tiči v njegovem zdravju. Artritična noga. Infekcija po operaciji noge. Strgana Ahilova tetiva. Po njegovi karieri je zdravnik moštva Portland Trailblazers, Bob Roberts, izjavil sledeče: “Rezultati magnetnih rezonanc, ultrazvokov in ostalih slikanj Arvydasa Sabonisa bi mu z lahkoto zagotovili dovoljenje za parkiranje na mestu za invalide. In to velja za podatke, ki smo jih pridobili preden je prišel v NBA! Njegova noga je bila v tako slabem stanju, da je izgledalo kot da ne more teči, kaj šele igrati košarko.”

Preden je Sabonis prišel v NBA, je z lahkoto sprintal veliko hitreje kot je to nakazovala njegova orjaška višina. To je bil talentirani center, ki ga je Portland izbral na naboru, kljub temu, da takrat tuji igralci v NBA ligi niso imeli široko odprtih vrat. Še posebej ne, če so bili iz takratne Sovjetske zveze, saj teh igralcev država ni pustila v ZDA. Portland se je obrnil na State Department (Ameriško Ministrstvo za zunanje zadeve), na ameriškega tajkuna Armanda Hammerja, ki je bil znan po tem, da je imel dobre zveze v Moskvi in na vse ljudi, ki so imeli kakršnekoli povezave z Košarkarsko zvezo Sovjetske zveze. Ko sta se takratni lastnik Portlanda Larry Weinberg in podpredsednik košarkarskih operacij Blazersov Bucky Buckwalter kmalu po NBA naboru leta 1986 končno sestala s Sabonisom na FIBA svetovnem prvenstvu v Madridu, so njuni svetovalci vztrajali na zahtevi po tajnosti sestanka, ki se je zgodil ob treh zjutraj v hotelski sobi. Buckwalter še danes sumi, da so predstavniki Sovjetske zveze mislili, da bosta skupaj z Weinbergom ugrabila Sabonisa in ga takrat enostavno odpeljala na prvo letališče ter nato v ZDA.

Sabonis je v Portland prispel leta 1995. Njegovi nogi sta bili že tako izmučeni, da je v 470ih NBA tekmah odigral povprečno 24,2 minut. A njegove podaje okrog telesa obrambnega igralca ali podaje izza črte za tri točke pod koš, njegove zadete trojke … ! Sabonisova nadarjenost in košarkarsko znanje sta bila neverjetna in takoj je osvojil navijače Portlanda. “Sabonis bi bil večkratni udeleženec All-Star tekem, če bi bil zdrav in bi lahko igral več kot 30 minut na tekmo,” je izjavil njegov soigralec pri Portlandu Chris Dudley, ki je nadaljeval s svojim razmišljanjem:”V 90ih letih prejšnjega stoletja je bil stil košarkarske igre pisan na kožo centrom. Zdravi Sabonis bi bil omenjen v vsakem pogovoru, kjer so bili vključeni Hakeem Olajuwon, Patrick Ewing in David Robinson.” Rick Adelman, ki je bil trener Portlanda, ko je bil Sabonis izbran na naboru leta 1986, je bil ob Sabonisovem prihodu v NBA leta 1995 trener Golden Statea in nato Sacramenta. Še zdaj je znano, da je za Sabonisa izjavil, da če bi prej prišel v Portland, bi pod Adelmanovo taktirko Portland postal vsaj dvakrat prvak NBA lige, najbolj pa o Sabonisu govori sledeče mnenje cenjenega trenerja Adelmana: “Na košarkarskem igrišču je lahko naredil vse!”

Žal je Sabonis v NBA prispel, ko sta bila njegova kariera in zdravje na poti navzdol, zato se je že težko premikal. A kvaliteto je pokazal s tem, ko je bil, kljub vsem težavam učinkovit. Njegova statistika to tudi dokazuje. V le 24,2 minutah, ki jih je v povprečju prebil na parketu, je skozi NBA kariero dosegal 12 točk in imel 7,3 skoka, 1,1 blokado ter 2,1 podajo na tekmo. Za takšne centre NBA franšize danes plačujejo preko 10 milionov dolarjev bruto na sezono!

Sabonis je Portland zapustil po sezoni 2000/2001, nato pa se je vrnil nazaj v sezoni 2002/2003, kjer je na 78ih tekmah v povprečju zbral 15,5 minut na tekmo, nato pa ni šlo več. Telo ga je dokončno izdalo. Buckwalter je še enkrat več izjavil:”Bil je fenomenalen igralec!” Uporabil je preteklik. Sabonisovo kariero v NBA sta zaznamovala odličnost in razočaranje. A razočaranje velja za ljubitelje košarke onstran velike luže, saj bi lahko gledali še veliko boljšega Sabonisa, ki je bil preprosto legendaren. Kljub temu je bil v NBA ligi, takorekoč na eni nogi, vrhunski.

Toda Arvydas Sabonis lahko posredno NBA ligi še vedno nekaj ponudi. Njegovega sina – Domantasa Sabonisa, smo že spoznali v dresu Unicaje iz Malage, kjer je bil v letih 2012-2014 tudi soigralec Zorana Dragića. Domantas sedaj igra na sloviti ameriški univerzi Gonzaga in pri nepolnih 19ih letih kaže, da bi lahko napredoval v NBA igralca. Mogoče bodo ameriški ljubitelji Arvydasa v NBA še imeli priložnost videti najboljšega Sabonisa, njegovega sina.

Za vse sanjače pa ponujamo še ene sanje. Če bi Sabonis prišel v Portland pred letom 1989, bi bil soigralec Dražena Petrovića. Ustavite se za par sekund in pomislite na to. Zmrazilo nas je.