S trenerstvom je začel na Gorenjskem

Rubrika: Liga Nova KBM

 

Za mladinsko vrsto U19 GGD Šenčur je sezona končana. Sezona, ki je prinesla uveljavitev kar lepega števila igralcev in sezona, ki velja za prelomnico nekdanjemu izvrstnemu organizatorju igre, skorajda 39-letnemu Miljanu Pavkoviću.

Srbski košarkar in danes trener mladinske vrste Gorenjske gradbene družbe Šenčur je 21 let uspešno igral košarko. Bil je državni prvak Črno  Gore in Češke, večkratni pokalni prvak, leta 2008 pa je s Hemofarmom iz Vršca klonil v finalu lige ABA. Takrat je bilo to obdobje beograjskega Partizana, ki je bil na tronu jadranske druščine kar petkrat zapored. Miljan je bil nedavno izbran v idealno peterko Hemofarma vseh časov. Iznajdljiv in nadstandardno moder organizator igre je pustil močan pečat, tako pri trenerjih in navijačih, kot tudi pri soigralcih, ki so mu med kariero nadeli vzdevek »doktor Pavke«.

Zadnji dve članski sezoni je Pavković igral v Gorenjski gradbeni družbi Šenčur, kjer je v povprečno 20-ih minutah na tekmo dosegal 7,7 točke in 4 podaje, trojke je metal s 37% natančnostjo, proste mete pa zavidljivih 87%. Po koncu sezone 2019/19 se je Miljan odločil, da se bo posvetil trenerski karieri in nadvse priročno se je odločil uvodno sezono odpreti na domačih tleh, v Šenčurju. V osrčju Gorenjske je pustil igralsko sled, le to, namesto na igrišču nadaljuje o njem.

Že v uvodni sezoni je poprijel za dva projekta: v mladinski vrsti je bil glavni, pri članih pa pomaga Konstantinu Subotiču. Miljan Pavković se je ustalil v Kranju, kjer živi z ženo Marijo ter dvema hčerkama, deset letno Mašo in šest letno Minjo.

Ob vodenju mladinske selekcije GGD Šenčur se je Miljan učil tudi sam, hkrati pa z generacijo letnikov 2002 (izjema le Žan Petric) dokazal, da sta trud in načrtno delo dokazljivo smotrna pri preboju med boljše slovenske ekipe. Mladinci so v letošnji sezoni odigrali 20 prvenstvenih tekem (14 zmag / 6 porazov), hkrati pa tekmovali tudi v kranjski ligi K40, kjer so se uvrstili v finale. Sezona je bila uspešna, pred fanti pa so še kako pomembne kvalifikacije, ki ekipe razvrščajo v posamezne lige za prihodnjo sezono.

Kako bi ocenili mladinsko sezono?
„Moje mnenje je, da je bila sezona zelo uspešna. Od 20-ih tekem smo jih uspeli zmagati 14, z zgolj enim porazom v domači dvorani. Z mladinsko ekipo smo tudi v finalu lige K40. S pomočnikom Galom Seknetom sva uspela igralcem vcepiti zmagovalno miselnost, kar sem želel že od začetka sezone. Velik del procesa je uspel zgraditi že Vlado Velikonja, ki je lani delal v KK GGD Šenčur. Meni je zagotovo olajšal delo.“

Leto sicer še ni zaključeno (upamo!?), a vendarle ste tudi vi morali skozi določen proces učenja.
„Ob delu z mladimi igralci sem se veliko naučil tudi sam. Dve leti sem igral za člansko ekipo in kar malce težje mi je bilo ponovno se vrniti med mlajše igralce. Moral sem se vrniti v mlajša leta, da bi lahko doumel, kako delati in komunicirati z njimi. Veliko sta mi pri tem pomagala Marko Roner in Gal Sekne.“

Kakšen potencial imajo mladinci za prihodnjo sezono, ko bodo ostali praktično vsi igralci, ki so nastopili v minulem mladinskem državnem prvenstvu?
„Najprej bi se zahvalil Žanu Petricu (letnik 2001), ki je končal z mladinsko kategorijo ter mu zaželel vse najboljše nadaljevanju kariere. Vsi ostali, ki so letos igrali mladinsko ligo, bodo ostali skupaj. Najbolj pomembno prihaja, in sicer majske kvalifikacije za prihodnjo sezono. Priključili se bodo še najboljši kadeti. Imamo kakovost, ki nam omogoča, da lahko igramo proti vsem najboljšim slovenskim ekipam. Pravzaprav smo to pokazali že letos. Smo edina ekipa, ki je premagala Krko, za katero velja, da je ena najboljših ekip v Sloveniji. V kvalifikacijah ne bo lahko, a imamo dva meseca, da se na to pripravimo.“

Gorenjska gradbena družba Šenčur je v članski kategoriji stabilen prvoligaš, v katerem igra kar nekaj nekdanjih reprezentantov. Je možno, da bi od fantov kdo potrkal na vrata slovenske reprezentance v mlajših selekcijah?
„Fantje so resnično napredovali in menim, da je v ekipi kar nekaj igralcev, ki so zanimiv tudi za reprezentanco. Recimo, Vojin Ivković in  Srdjan Tešič sta tujca, ampak sta oba izrazila željo, da bi igrala za Slovenijo. Sezona je bila v znamenju Žana Brankoviča (letnik 2003 / 203 cm). Žan je odlično odigral sezono tako za kadetsko kot tudi za mladinsko ekipo. Poleg vsega je bil tudi v postavi članske ekipe GGD Šenčur. Menim, da ima velik potencial in, da bi se lahko znašel na spisku reprezentance. Jerše, Žnidar, Šučur, Žepič in Klenovšek so prav tako talentirani igralci, ki so na pravi poti, a jih čaka še veliko dela.“