Poletje je tudi čas BAT-a

v rubriki
Eurobasket
s kategorijo
Kolumna
.

Poletje je čas prestopov in reprezentančnih akcij. Je pa tudi čas, ko nezadovoljni klubi, igralci, trenerji in agentje (in tudi nacionalne košarkarske zveze, čeprav sila poredko) iščejo pravico na arbitražnem razsodišču (BAT) Mednarodne košarkarske zveze (FIBA).
BATBAT je popolnoma neodvisna institucija (financira se iz lastnih sredstev), ki jo je ustanovila FIBA leta 2007, in sicer z namenom reševanja sporov med igralci, klubi in agenti. BAT je pristojen izključno za finančne spore med slednjimi in ne za statusnopravne spore – torej BAT ne odloča v zadevah kot npr. izdaja izpisnice (Letter of Clearance) ali o upravičenosti kluba do nastopanja v določenem tekmovanju.

Posebnost oziroma prednost BAT-a je predvsem v hitrosti postopka in v zelo učinkoviti izvršljivosti oziroma realizaciji njegovih odločitev. Postopek navadno traja med 3 in 6 meseci, odvisno od števila vlog posamezne stranke in zahtev po zaslišanjih prič (o obojem odloča arbiter in postopka praktično ni mogoče zavlačevati). Glavno »orožje« BAT-a pa je izvršljivost oziroma realizacija njegovih odločb. Če klub, igralec ali agent namreč ne spoštujejo odločitve BAT-a, lahko druga stran o tem obvesti FIBA-o, ki je pristojna za izrek sankcij. Pred izrekom sankcije FIBA vedno pozove stranko, ki odločitve BAT-a ne spoštuje, naj v določenem (kratkem, navadno 15 dnevnem) roku izpolni svojo obveznost. Če se to ne zgodi, FIBA izreče sankcijo, o čemer obvesti tudi nacionalno košarkarsko zvezo.

Sankcije za klube so denarna kazen, prepoved registracije novih igralcev, prepoved nastopanja v mednarodnih tekmovanjih. Sankcije za igralce so  denarna kazen in/ali prepoved mednarodnega prestopa, za agente in trenerje pa  denarna kazen in/ali odvzem licence. Vse sankcije so kumulativne in se lahko izrečejo večkrat. Bistvena razlika med rednim postopkom pred nacionalnim civilnim sodiščem je tako v trajanju postopka (tudi do dveh let ob vlaganju pritožb), kakor in predvsem v učinkovitosti pri izvršljivosti odločbe. V primeru nelikvidnosti kluba, ki sicer posluje preko različnih by-pass-ov in črnih fondov, se upnik z izvršljivo pravnomočno odločitvijo civilnega sodišča lahko malodane obriše pod nosom. Navadno je pred njim še dosti drugih upnikov (navadno še davčna uprava kot prednostni upnik), ki čakajo, da bodo na TRR prišla kakšna sredstva. Poplačilo je v takšnem primeru malo verjetno. V primeru stečaja oziroma prisilne poravnave, pa plačila sploh ni oziroma je bistveno manjše. FIBA pa lahko klubu prepove registracijo novih igralcev in predvsem nastopanje v mednarodnih tekmovanjih, kar pa je huda kazen, ki se ji želi izogniti vsak resnejši klub, ki ima vsaj minimalne tekmovalne ambicije. Zato je postopek pred BAT-om tako učinkovit.

iustitia-2(Glavno “orožje” BAT-a je izvršljivost oziroma realizacija njegovih odločb.)

Zavedati pa se je potrebno, da je sam postopek pred BAT-om izjemno drag. Najprej je potrebno vplačati sodno takso, nato pa založiti za stroške BAT-a. V kolikor druga stranka ne poravna stroškov BAT-a, je tožnik pozvan, da založi stroške za toženca. V kolikor tega ne stori, BAT ustavi postopek (vendar ne vrne sodne takse). V praksi bo tako moral tožnik založiti kar lepo vsoto denarja; sodno takso in svoje ter stroške za toženca. V primeru uspeha bo dobil vse povrnjeno, sicer pa bo moral poleg teh stroškov plačati še toženčeve odvetniške stroške. Takšen sistem je BAT verjetno vpeljal zato, da se ne bi stranke odločale za postopke ob vsakem najmanjšem sporu, brez, da bi predhodno poskusile najti mirno rešitev. Zoper odločitev BAT-a ni pritožbe, odločitev je torej dokončna. Postopek poteka v angleškem jeziku. Zanimivost oziroma posebnost BAT-a je tudi ta, da v večini primerov sodi v skladu z načelom pravičnosti in poštenja (ex aequo et bono). Seveda, če sta se stranki za to dogovorili; ker je to načelo vsebovano v standardni arbitražni klavzuli, jo vsebuje velika večina pogodb. To načelo arbitru omogoča v sporu odločiti na način, ki je najbolj pošten. Slednje pomeni, da lahko upošteva prav vse okoliščine, tudi tiste, ki jih sicer civilno sodišče ne bi moglo upoštevati. Tako je odločitev BAT-a lahko tudi drugačna kot bi bila odločitev sprejeta na podlagi veljavne zakonodaje. Bistvo je torej, da tudi v primerih, ko ima ena stran legalistično povsem prav, pravičnost pa zahteva drugačno odločitev, BAT upošteva načelo pravičnosti.

Ob sporih bo najprej potrebno pustiti »ego« pred vrati pogajalske sobe in se odločati s trezno glavo, v (finančno) korist kluba. V praksi predvsem klubi ne odgovarjajo na pozive igralcev, trenerjev in agentov k plačilu zapadlih obveznosti in se nato znajdejo v dragih postopkih, ki ob koncu bistveno bolj udarijo po klubski blagajni, kakor bi to bilo v primeru dogovora.

Dejstvo je, da se postopek na BAT-u za eno izmed strank ne izplača, saj bo na koncu morala nositi visoke stroške postopka. Ob osnovnem dolgu npr. 7.500,00 EUR, je lahko dolžnik po končanem postopku dolžan tudi 15.000,00 EUR. Postopki v katerih vrednost spora znaša npr. 100.000,00 EUR pa navadno stanejo približno 15.000,00 EUR. Jasno je torej, da se je bistveno ugodneje z upniki dogovoriti za obročno odplačilo, kot pa upati na ugodno rešitev na BAT-u.