Po dveh medaljah ima nov cilj: zaigrati za člane Slovenije

Pogovor s prvoligaških parketov nadaljujemo s članom KK Zlatorog Laško Jakobom Strelom. 20-letni košarkar prihaja s Koroške, natančneje iz Slovenj Gradca, kjer je tudi začel svojo košarkarsko pot. Po nekaj letih se je preselil v sosednji Dravograd in tam ostal vse do svojih mladinskih let.

Sledila je selitev v ekipo Helios Suns, kjer je tudi prvič okusil prvoligaški parket. Letošnjo sezono je začel v drugoligaški konkurenci pri Trotih, po prekinitvi drugoligaških tekmovanj pa je oblekel dres Zlatoroga iz Laškega. 199 cm visoki košarkar se najbolje znajde na položaju krila, po potrebi pa lahko zaigra tudi na poziciji krilnega centra.

Svoje prve košarkarske korake ste naredili v domačem Slovenj Gradcu.
“Res je. Košarko sem začel igrati v drugem razredu osnovne šole v lokalnem klubu Primafoto Slovenj Gradec, kjer sem ostal do 12 leta. Zaradi boljših pogojev sem se nato preselil v bližnji Dravograd. S tisto ekipo smo v mlajših kategorijah dobro delali in dosegali dobre rezultate.

Po tvojih košarkarskih začetkih v domači regiji si se preselil v Helios Domžale.
Po dobro odigranem kadetskem prvenstvu je sledil klic Helios Sunsov. Po pogovoru s tamkajšnjim trenerjem mladinske ekipe Dejanom Čikićem smo se dogovorili za sodelovanje. Sprva sem treniral samo pri mladincih, nato pa zaradi določenih težav tudi pri članski ekipi, ter takrat tudi prvič dobil priložnost v prvi slovenski ligi in ABA 2 ligi.

Srednjo šolo ste začeli obiskovati v Slovenj Gradcu. Kako težka je bila menjava okolja in posledično tudi šole?
“Po končani osnovni šoli sem se vpisal na gimnazijo v Ravnah, ki sem jo obiskoval dve leti. Po prestopu v Domžale, sem šolanje nadaljeval na gimnaziji v Domžalah, kjer sem gimnazijo tudi končal.
Rekel bi, da menjava okolja niti ni bila tako zahtevna. Klub Helios Suns odlično sodeluje s tamkajšnjo gimnazijo, zato težav ni bilo. V šoli sem takrat bil zelo malo časa, saj sem velikokrat dopoldan tudi treniral ali pa smo bili na poti. Ampak ocene so morale štimati, če ne je že sledil klic profesorjev (smeh).”

Zaradi pomanjkanja minut pri članski ekipi Helios Sunsov ste se preselili na Dolenjsko k Trotom. Na prvi pogled korak nazaj, da bi naredili dva naprej!
“Menim, da je bila odločitev, da preidem k Trotom zelo dobra. S tamkajšnjim trenerjem Nejcem Kobalom, o katerem lahko povem le najboljše, sem sodeloval že v reprezentanci U20 in oba sva točno vedela, kaj pričakovati drug od drugega. Ne bi rekel, da je selitev k Trotom pomenila korak nazaj, saj so stvari tam organizirane na zares visokem nivoju. Trenirali smo celo več kot v Domžalah, saj so bili
treningi v Heliosu zaradi potovanj in večjega števila tekem oteženi.”

Čas epidemije z virusom Covid-19 je za vas pomenila selitev v novo okolje, okrepili ste namreč prvoligaški Zlatorog Laško. Kako ste zadovoljni v novi sredini?
“Z Zlatorogom iz Laškega sem bil v stiku že pred sezono, a sem se takrat odločil za Trote. Po prekinitvi tekmovanj je sledil vnovičen klic iz Laškega, na katerega sem se takrat odzval pritrdilno. Po pogovorih s Troti smo se odločili, da je zame dobro, da igram čim več in sem v vsakdanjem stiku s košarko. Zaenkrat se mi zdi, da sem se dobro privadil na novo okolje in dobil kar pomembno vlogo v mladi
ekipi Laškega.”

Po končani gimnaziji ste se vpisali na Fakulteto za šport. Zakaj ste izbrali ravno to fakulteto in kako usklajujete šolanje s košarko?
“Po končani gimnaziji sem se vpisal na Fakulteto za šport. Zavedam se, da košarke ne bom mogel igrati večno, lahko pa bom delal s športniki tudi po končani košarkarski karieri v drugačni vlogi. Navdih za delo kineziologa in trenerja za telesno pripravljenost sem dobil pri Anžetu Mačku in Anžetu Zdolšku, s katerima sem sodeloval v času priprav z reprezentanco mlajših kategorij in sem tudi sebe
videl v tej vlogi v bodoče.”

Ste standardni član slovenskih reprezentanc mlajših starostnih kategorij s katerimi ste tudi osvojili dve odličji. Kakšna čast je za vas nositi dres svoje države?
“S kadetsko reprezentanco smo leta 2016 na Evropskem prvenstvu B divizije v Sofiji osvojili bronasto medaljo, leta 2018 pa z mladinsko srebrno medaljo na Evropskem prvenstvu B divizije v Makedoniji.
Obakrat se nam je tudi uspelo uvrstiti v A divizijo. Sodeloval sem tudi na Evropskem prvenstvu za mlajše člane A divizije v Izraelu, lani pa nam je epidemija z virusom Covid-19 prekrižala načrte. Nedvomno je velika čast zame nositi dres slovenske reprezentance in upam, da mi nekoč uspe tudi zaigrati za člansko reprezentanco.”

Foto: KK Zlatorog