Od našega srbskega dopisnika: Gasol za predsednika

Naš srbski dopisnik Stefan Đorđević, ki ob torkih za Košarka.si piše kolumne  na temo ABA lige, je tokrat še zadnjič strnil misli glede letošnjega Eurobasketa, posebno pozornost pa je namenil letošnjemu najboljšemu strelcu, blokerju in navsezadnje MVP-ju prvenstva, Pau Gasolu.

Ni več kaj povedati. Ko je govora o evropski košarki,  je to desetletje pripadlo Španiji. Popolna dominacija rdeče Furije in Paua Gasola je očitna. Kar 17 let je minilo od leta 1998, ko se Španija zadnjič ni uvrstila na enega izmed prvih štirih mest na Eurobasketu. Še več, od zadnjih štirih evropskih prvenstev je Španija osvojila kar tri. Z enakim uspehom se lahko pohvali samo Jugoaslavija v letih 1995, 1997 in 2001. Mnogi so več let kritizirali španskega selektorja Sergia Scariola, češ da nima pojma, da je kloven, šarlatan in prevarant. No, v tem je morda celo nekaj resnice. Ko je vodil milanski Armani, človek namreč ni naredil popolnoma nič. Na treningih je samo sedel in se ni zmenil za nikogar in nič. Vendar pa, ko je govora o reprezentačni košarki, mu moramo enostavno dati kapo dol – Španijo je trikrat popeljal na vrh Evrope! To je uspelo samo še Dudi ivkoviću, ki ima prav tako tri zlate medalje in Gomeljskemu, ki jih ima celo šest. Če pa ne zanemarimo dejstva, da je bila letošnja ekipa Španije na papirju najslabša v desetih letih, ta uspeh dobi popolnoma nove dimenzije. Manjkali so Calderon, Rubio, Navarro, Abrines, Ibaka in Marc Gasol. Omenjena »ekipa« je morda celo boljša od ekipe, ki je letos osvojila zlato. Če bi Španci lahko na prvenstvo poslali dve ekipi, bi verjetno obe igrali v finalu!

In morda prav zaradi vsega omenjenega Špancev nihče ne mara. Ljudje enostavno ne marajo uspešnejših od sebe. Tako je vedno bili in tako vedno bo. Veliko pri tem pripomorejo Španci tudi s svojim obanašanjem na parketu – igrajo prekrške, so zelo teatralni in podobno. Enako ljudje v devetdesetih niso marali Jugoslavije. Ta je bila takrat, enako kot danes Španija, tehnično, taktično in atletsko najmočnejša.

Španci prvenstva niso začeli najbolje. Poraza proti Srbiji in Italiji, na robu so bili proti Nemcem, a so se rešili. Ta zmaga jih je okrepila in po njej so iz dneva v dan dvigovali formo, še posebej v obrambi. V napadu se je igralo na Gasola in v obrami od Gasola. Španci so strmeli k temu, da svojega najboljšega igralca kar najbolj spočijejo za fazo napada. Kljub temu je Gasol, poleg najboljšega strelca prvenstva, postal tudi najboljši bloker! Zares smo lahko hvaležni, da smo imeli priložnost na delu gledati takšnega košarkarja – brez kakršne koli dileme prvo ime evropske košarke zadnjih let. Vsa čast Parkerju, vsa čast Nowitzkemu, a Gasol je nekaj posebnega. Malo ljudi ve, da je Gasol v mlajših selekcijah igral na položaju krila in od tod takšna lahkotnost pri vodenju žoge. Na parketu lahko naredi vse, dobesedno vse. Lahko prodira, zadeva trojke, asistira, blokira…Iz rakte je Gasol na letošnjem prvenstvu zadel 44 odstotkov vseh metov, 46 odstotno je bil uspešen pri metih izven rakete, zadel pa je tudi 64 odstotkov metov po odigranem pick and rollu, 74 odstotno je bil uspešen pri pospravljanju odpadkov svojih soigralcev, odličnih 89 odstotkov pa znaša uspešnost zadetih prostih metov. Zares impresivne številke in ni presenetljivo, da je že tretjič postal najboljši strelec Eurobasketa. Tolikokrat sta najboljša strelca prvenstva postala tudi Dirk Nowitzki in Radivoje Korać, le grškemu košarkarju Nikosu Galisu pa je to uspelo postati kar štirikrat. Številni španski navijači so si bili po finalni tekmi enotni, da bi moral Gasol postati predsednik države.

Še en pokazatelj španske dominacije je ta, da so Reyes, Llull, Fernandez in Rodrugez letos osvojili špansko prvenstvo, Evroligo, Super pokal Španije in španski pokal. Kapo dol…

Najboljša peterka letošnjega Eurobasketa je znana; Rodriguez, De Colo – Mačulis – Gasol – Valančiunas. Mislim, da v tej peterki ni prostora za Rodrigueza. Enostavno je bilo na tem pervenstvu veliko boljših organizatorjev igre. Če je v peterki moral biti Španec, bi si to mesto bolj zaslužil Llull. Njegova obramba, energije in raznovrstnost so bile poleg Gasola odločilne za uspeh Špancev. No, pred obema Špancema pa bi si to mesto zaslužila ali Teodosić ali Satroansky!

Na koncu lahko rečem, da je letošnji Eurobasket izpolnil pričakovanja. Videli smo odlično košarko, košarkarske klasike, nekatere zgodovinske obračune, veliko število navijačev. Upam le, da bodo imele ekipe iz Balkana v prihodnje več uspeha. Navsezadnje je to naš šport…