Očitali so mu centimetre, srčni Jan igral tudi Evroligo

v rubriki
Nižje slovenske lige
s kategorijo
Novice
.

“Zdaj sem v Novi Gorici, kjer bom igral za člane. Sem tudi ambasador Šole košarke, vodim selekcijo in pomagam pri mladinskem pogonu,“ nam pove 32-letni Jan Močnik. Po letih zdomstva in igranja na tujem se je vrnil v svoje kraje. „Odločitev sem sprejel na hitro. Po dolgoletni karieri, v kateri sem doživel marsikaj, sem si zaželel novih izzivov. Košarkarsko gledano sem mogoče naredil kakšen korak nazaj ampak verjamem, da bom s to odločitvijo naredil osebnostno korak naprej, “ navrže Močnik, ki si želi ustvarjati in napredovati v domačem okolju, kjer lahko s svojimi izkušnjami precej da in pomaga klubu Nova Gorica.

Pomaga pri razvoju

Na drugi strani pa je tudi klub podal roko Janu, zato je zadovoljstvo obojestransko. „Klub je zrasel na zdravih temeljih in v minulih letih je z dobrim delom veliko dosegel. Dobro je sprejet doma in v okolici, v mlajših selekcijah je skoraj 400 otrok. Tudi v članski ekipi so le košarkarji iz Nove Gorice in okolice. Mi pa smo tu, da jim pomagamo pri razvoju, da bodo v prihodnje lahko nosili breme,“ pove Močnik. Novogoriški klub vodi Marko Marcetič, glavni trener je Jure Pušnar, ki je tudi strokovni vodja društva, pomočnik trenerja je Goran Kuborić, šolo košarke pa vodi Jan Zavrtanik. V klubu dela in igra tudi Saša Mučič-Mučo in ostali domači košarkarji. Močnik se že šola za trenerja, vmes bi rad dokončal tudi šolanje, ki ga je zaradi kariere dal nekoliko na stran.

18 tekem Evrolige

„Ni izgovorov in prav je, da vsak športnik poskrbi za svojo izobrazbo,“ opozarja mlade in dodaja: „V življenju je treba biti dober človek. Tega jih učim, ko me sprašujejo o moji profesionalni karieri. Če si spoštljiv in delaven ter pozitivno usmerjen, potem si lahko nekomu vzor. Pri razvoju mladih igralcev pa je bistveno, da jih vzgajamo za življenje in jim privzgajamo vrednote: da bodo dobri ljudje in dobri košarkarji,“ nadaljuje Jan, ki ga je pot iz Nove Gorice vodila v Kraški zidar, spet v Novo Gorico, potem pa v Olimpijo, poljski Poznan, Postojno, italijanski Snaidero iz Udin, Olimpijo, Slovan, Maribor, kosovsko Pejo, Helios, Široki iz BiH in češki Olomoucko. S 174 centimetri je bil svoj čas tretji najmanjši košarkar Evrolige, kjer je zbral 18 nastopov v dresu Olimpije.

Ti centimetri

„Celo kariero sem poslušal tole o mojih centimetrih. Malce za šalo in malce za res: moja žena se ni nikoli pritoževala nad mojimi centimetri. Tak sem. Imel svoje cilje, »ico«. Če bi poslušal te očitke, bi pri 15 letih končal s košarko in igral nogomet. So pa košarkarji, tudi taki kot jaz, na najvišjem tekmovalnem nivoju dokazali, da so lahko koristni in uspešni,“ pojasni Močnik. Pred tremi leti je bil Močnik državni prvak s Heliosom, prav ta sezona 2015/16 je po njegovem tudi najboljša v njegovi karieri. „V karieri sem naletel na veliko ljudi. Nekateri so verjeli vame, nekateri pač ne. Ampak tako gre v življenju. Mislim, da pozabljamo na vrednote in odnose ter smo preveč usmerjeni k uspehu pri tem pa se ne vprašamo, ali smo zares srečni”.

Leta 2007 je bil s Slovenijo peti na EP U20. V Sloveniji je osvojil 8 zlatih medalj (2 superpokal,3 pokal,2 državni prvak, Alpe Adria prvak). Rekorder v asistencah v štirih državah. Zdaj bi rad kalil in razvijal mlade. „Mika me članska košarka. Če boš v življenju hodil po bližnjicah, boš na koncu naredil najdaljšo pot. Nikoli ne veš, kam te bo pot zanesla. Korak za korakom,“ sklene Močnik.