Kolesje drafta v ligi NBA (KOLUMNA)

v rubriki
Liga NBA
s kategorijo
Kolumna
.

Mladi košarkarji navadno sanjajo o dnevu, ko bodo v ZDA sedeli v veliki dvorani z družino in zaslišali komisarja NBA lige izreči sledeče besede: “With the first pick in the NBA Draft, the Philadelphia 76ers select …” Verjemite, v angleškem jeziku zveni ta stavek tako dobro, da ga ne bomo prevajali.

nachbar
Boštjan Nacbhar je bil leta 2002 izbran kot številka 15., najvišje v zgodovini slovenski NBA-jevcev. foto: gigginonya.com

Kako je sploh organiziran NBA Draft? Čas je, da se natančno spoznamo tudi s to temo.

NBA DRAFT LOTERIJA

Junija 1984. leta je odbor guvernerjev lige NBA na sestanku v Salt Lake Cityju izglasoval sistem loterije za NBA ekipe, ki se niso uvrstile v NBA končnico , da bi s tem določili vrstni red prvega kroga NBA nabora, ki je bil na vrsti leta 1985. leta. Od 1966 do 1984 so ekipe, ki so bile najslabše uvrščene prejšnjo sezono, sodelovale pri metanju kovanca, ki je potem določil, katera ekipa bo na naboru izbirala prva. A ta sistem se ni zdel dovolj pravičen, zato so ga spremenili. V NBA Draft loteriji ima ekipa, ki je imela najslabši izkupiček zmag in porazov v prejšnji sezoni, največ možnosti, da izbira prva, medtem, ko ima ekipa z najboljšim razmerjem zmag in porazov v prejšnji sezoni (ki ni dosegla NBA končnice) najmanj možnosti, da bo na naboru izbirala prva. Loterija določi vrstni red izbire igralcev samo za prve tri ekipe, preostale ekipe izbirajo v obratnem vrstnem redu kot so imele razmerje zmag in porazov v prejšnji NBA sezoni. Kako to deluje v praksi?

foto: bleacherreport.com
Draft loterija. foto: bleacherreport.com

V boben je vrženih 14 žogic za namizni tenis, ki so oštevilčene s številkami od 1 do 14. Katerekoli izvlečene 4 žogice od 14-ih dajo 1.001 možno kombinacijo. Pred loterijo dobijo ekipe 1.000 kombinacij glede na njihovo razmerje zmag in porazov v zadnji NBA sezoni. Ekipe z najslabšim razmerjem zmag in porazov prejšnjo sezono imajo v posesti največ kombinacij. Izvlečene 4 žogice pomenijo eno kombinacijo. Ekipa, ki ima v posesti to kombinacijo, izbira prva v prvem krogu nabora. Te 4 žogice se nato vržejo nazaj v boben in proces se ponovi, da se določi, katera ekipa bo izbirala druga v prvem krogu in katera bo izbirala kot tretja v prvem krogu nabora. Kaj se zgodi s tisto eno kombinacijo (1.001 možna kombinacija in 1.000 kombinacij v posesti ekip)? Če je ta kombinacija izvlečena, se žogice vrnejo nazaj v boben in opravi se ponovno žrebanje.

Po prvih 14-ih izborih pridejo na vrsto ekipe, ki so se v prejšnji sezoni uvrstile v končnico. Te ekipe tudi izbirajo igralce v obratnem vrstnem redu kot je bilo razmerje njihovih zmag in porazov. Torej 16. ekipa po številu zmag in porazov izbira kot 15., 15. izbira kot 16., 14. izbira kot 17. in tako naprej do ekipe z najboljšim razmerjem zmag in porazov v rednem delu prejšnje sezone, ki zaključi prvi krog nabora in izbira kot 30.. Nato sledi drugi krog nabora, kjer ekipe spet izbirajo od 31. do 60. mesta v obratnem vrstnem redu kot je (spet) njihovo razmerje zmag in porazov v prejšnji sezoni. Torej 30. ekipa prejšnje sezone izbira kot 31. in 1. ekipa prejšnje sezone izbira kot 60.

PRED DRAFTOM

Kamp pred naborom, ki se navadnoi zgodi na Floridi, v Orlandu, daje igralcem, ki so napovedani, da bodo izbrani na draftu možnost, da se dodatno pripravijo in se NBA ekipam pokažejo v najboljši možni luči. Kamp je sestavljen iz treningov in tekem, ogledujejo pa si jih NBA direktorji, trenerji, skavti, ena od njihovih nalog pa  je odkriti tudi kakšen skriti biser. Ta kamp pa je pomemben tudi za igralce, ki niso velika imena, ker lahko pokažejo svoj talent in znanje ter upajo, da bodo odkriti.

NBA ekipe včasih pred naborom povabijo igralce, ki so primerni za nabor, na treninge pri njih. Največkrat prideta približno dva igralca na pozicijo. Po opravljenih meritvah (višina, teža, razponi rok, itd.) gredo igralci skozi serijo testov osebnosti, košarkarskih testov in telesnih testov. S tem ekipa bolje spozna igralca, njegovo osebnost in sposobnosti ter tudi slabosti, zato se lažje odloči, koga si želi izbrati na naboru takrat, ko je ekipa na vrsti, da izbira.

foto: improper.com
Paul Pierce in David Stern. foto: improper.com

KAKO NBA EKIPE IZBIRAJO IGRALCE

Nekatere ekipe izberejo igralce glede na njihovo potrebo. Če potrebuje ekipa pomoč pri skoku ali nekoga, ki odlično brani v raketi igrišča in je sposoben blokirati mete nasprotnika, bo izbrala tak profil igralca.

Druge ekipe izbirajo najboljšega možnega igralca, ki je na voljo takrat, ko je na njih vrsta za izbor. Tak primer se je zgodil leta 1998, ko je Boston kot 10. izbral Paula Pierca, čeprav je na njegovi poziciji v Bostonu že igral takrat mlada zvezda Antoine Walker.

Ekipe  včasih posegajo tudi po igralcih, za katere imajo informacije, da si jih močno želijo ekipe, ki še niso na vrsti za izbor. Tak primer se je zgodil, ko je Toronto leta 1998 kot 4. izbral Antawna Jamisona, za katerega so vedeli, da si ga močno želijo pri Golden Stateu. Zato so Jamisona nato uspeli zamenjati v Golden State za Vincea Carterja in še celo nekaj gotovine.

UNIVERZITETNI/SREDNJEŠOLSKI/MEDNARODNI IGRALCI

Nekateri še danes trdijo, da so igralci, ki so na univerzi ali kolidžu igrali 4 leta, bolje mentalno, košarkarsko in fizično pripravljeni na NBA ligo kot so to igralci, ki gredo v NBA po prvem letu študija ali celo po srednji šoli. A vendar so nekateri igralci naredili odlične kariere, čeprav so šli v NBA direktno iz srednje šole (LeBron James, Kevin Garnett, Kobe Bryant, Moses Malone, itd.). Kljub vsemu pa so to bolj izjeme kot pravilo.

Vlade Divac in David Stern. foto: sportingnews.com
Vlade Divac in David Stern. foto: sportingnews.com

Tudi NBA liga je leta 2005 spremenila pravilo, zaradi katerega igralcem ni več omogočena prijava na nabor, če niso stari vsaj 19 let ali nimajo vsaj enega leta igranja študentske košarke. Nekateri igralci, ki še niso končali študija, se prijavijo na NBA nabor tudi zato, da dobijo občutek, kako visoko kotirajo glede na mnenja NBA ekip in skavtov. Nazaj na univerzo pa se lahko vrnejo, če umaknejo svoje ime iz nabora in niso najeli agenta, ki bi jih zastopal.

Najbolj znana primera legendarnih igralcev, ki niso hodili na košarkarsko najboljše ameriške univerze, sta Scottie Pippen in Dennis Rodman, ki sta študij zaključila na majhnih šolah v asociaciji NAIA. Večina drugih je nastopala v asociaciji NCAA, kjer so najboljše univerze v ZDA.

Nekatere univerze so znane po tem, da imajo odličen razvoj igralcev na določenih pozicijah. Georgia Tech je znana po svojih organizatorjih igre (Mark Price, Kenny Anderson, Travis Best, Stephon Marbury), univerza Georgetown pa po svojih centrih (Alonzo Morning, Dikembe Mutombo, Patrick Ewing, Henry Sims).

Od leta 1945, ko je Hank Biasatti postal prvi tujec, ki je zaigral v NBA, je minilo ogromno časa. Pionirji kot sta Georgi Glouchkov (1985) ali Vlade Divac (1989) sta NBA nabor spremenila do te mere, da sedaj vsako leto vključuje tudi neameriške igralce. Nabor leta 2014 je vključeval kar 20 neameriških igralcev. NBA je globalizirala tudi nabor kot nepogrešljivi del svojega poslovanja.

DRAFT ŽARGON

Ko boste spremljali NBA nabor, boste slišali veliko zanimivih “strokovnih” izrazov, ki jih ne bomo prevajali, saj v slovenskem jeziku nimajo veliko smisla:

– Ball Hawk: odličen obrambni igralec, ki zelo dobro krade žoge (Michael Jordan)

– Can’t Miss Prospect: igralec, ki ima odlične fizične sposobnosti, košarkarsko znanje pa jih dohiteva (Giannis Antetokounmpo)

– Can’t Teach Size: velja za izbiranje na poziciji centra

– NBA Body: igralec, ki se lahko takoj prilagodi napornemu urniku in fizičnemu stilu igranja NBA košarke (Marcus Smart)

– Nose for the Ball: dober skakalec (Jusuf Nurkić)

– Project: igralec, ki košarkarsko še ni izbrušen, a ima ogromno potenciala (Bruno Caboclo)

– Sees the Floor: dober podajalec in igralec, ki lahko predvidi marsikaj na igrišču

– Separation: igralec, ki zna ob svojem metu ustvariti prostor med njim in nasprotnikovim obrambnim igralcem

– Sleeper: podcenjen igralec

– Steal: igralec, ki je izbran nižje od predvidenega a se izkaže za bolj učinkovitega od igralcev, ki so bii na naboru izbrani pred njim (Tony Parker, Manu Ginobili)

– Tweener: igralec, ki je ujet med dvema pozicijama, ponavadi so to igralci, ki imajo znanje za centra, a so prenizki, da bi igrali to pozicijo (Anthony Bennett)

– Untouchable: navadno je to prvi izbor prvega kroga nabora

– Upside: igralec z dolgoročnim potencialom, a mora NBA franšiza v njega vložiti še veliko treninga

Slovenija je pustila opazen pečat na NBA naborih. Igralci, ki so bili izbrani na NBA naboru, so bili: Marko Milič (leta 1997 izbran kot 33.), Radoslav Nesterović (1998, 17.), Primož Brezec (2000, 27.), Boštjan Nachbar (2002, 15.), Saša Vujačić (2004, 27.), Beno Udrih (2004, 28.), Uroš Slokar (2005, 58.) in Goran Dragić (2008, 45.).