Kam gre slovenska 3X3 košarka? Je napočil čas za profesionalno ligo in profesionalno ekipo?

v rubriki
Reprezentanca
s kategorijo
Novice
.

Ob deseti obletnici nastanka 3×3 košarke smo se pogovarjali z Luko Snojem, enim od pionirjev slovenske 3×3 košarke. V ta šport je vpet že od leta 2010 in je prvi evropski košarkar, ki je zaigral v 1. profesionalni 3×3 košarkarski ligi na svetu – 3×3 Premier exe. V preteklosti je opravljal funkcijo pomočnika 3×3 slovenske košarkarske reprezentance  v kategorijah U18, U23. Je članski 3×3 državni podprvak v sezoni 2019/2020 in soustanovitelj kluba 3×3 Ljubljane Center, ki je vse do izbruha korone virusa nudila treninge 3×3 košarke.

3×3 košarka je eden najtrofejnejših slovenskih ekipnih športov. Širši javnosti zagotovo slabše poznana, vendar si kot novi olimpijski šport zasluži večjo pozornost; predvsem zaradi preteklih uspehov slovenskih 3×3 košarkarskih ekip. Večina slovenskih košarkarskih navdušencev ve, da je slovenska moška košarkarska reprezentanca leta 2017 osvojila evropski naslov in s tem prvo medaljo na velikih tekmovanjih. Malokdo pa ve za dosežke slovenske 3×3 košarkarske reprezentance in slovenskih 3×3 ekip na najvišjem klubskem nivoju – World Tour.  3×3 košarka se je formalizirala šele leta 2010, pred tem pa je bila marsikomu poznana kot neformalna oblika košarke, poimenovana “streetball” oziroma ulična košarka. FIBA je to obliko košarke “formalizirala”, poenotila pravila, omogočila mednarodno igralno platformo in nastala je 3×3 košarka. Ta košarkarska disciplina je v zelo kratkem obdobju pridobila na mednarodni prepoznavnosti in je od leta 2017 (šele 7 let od institucionalizacije) uvrščena na program olimpijskih iger.”

Radi imamo košarko

“Je izredno popularna v Aziji ter Evropi, v preteklosti pa se je v Sloveniji igrala pretežno poleti. Predstavljala je predvsem dodatno športno aktivnost za košarkarje izven sezone 5 na 5, jim omogočala piljenje košarkarskih veščin in vzdrževanje športne kondicije med poletjem (off-season). Ostalim igralcem mlajših kategorij in rekreativcem pa možnost rekreacije, zabave in druženja. To dokazuje, da imamo Slovenci radi košarko ne glede na to, v kakšni obliki se igra (5 na 5 ali 3×3). Kakšen bo nadaljni razvoj te košarkarske discipline, bo pokazal čas, vendar bo obdobje po Olimpijskih igrah definitivno izredno zanimivo, saj bo 3×3 košarka deležna še večje mednarodne pozornosti, ki jo bodo mnogi znali tržiti, kar bo posledično omogočilo večjo profesionalizacijo športa v Evropi.“

Zlata doba

“Če se osredotočimo na slovensko 3×3 košarko, lahko rečemo, da je kljub kratki zgodovini ta izredno bogata. Predvsem obdobje od leta 2013 do 2018 lahko označimo za zlato obdobje slovenske 3×3 košarke. V tem obdobju je moška članska 3×3 košarkarska reprezentanca osvojila štiri (4) medalje na evropskih (2016 – evropski prvaki) ter dve (2) na svetovnih prvenstvih. V tem obdobju pa je eden večjih dosežkov dvakratna osvojitev World Toura, ki je najprestižnejše tekmovanje v košarki 3×3 za profesionalne ekipe – v letu 2013 ekipe 3×3 Brezovica in leta 2016 ekipe 3×3 Ljubljana. Prav uvrščanje naših ekip in posledično rangiranje igralcev med najboljše na svetu je glavni kriterij za izračun in določitev mesta Sloveniji na FIBINI 3×3 federacijski lestvici, ki služi kot vstopnica za direktno uvrstitev reprezentanc na največja tekmovanja, kot npr. olimpijske igre. Točkovna skupnost posamezne 3×3 nacionalne federacije namreč predstavlja skupni seštevek točk 50 najvišje rangiranih igralcev vsake države. Prav na slednje bi se naša reprezentanca zagotovo neposredno uvrstila v primeru, da bi 3×3 košarka debitirala na OI leta 2016 in ne 2020, saj smo takrat skupaj s Srbi predstavljali daleč najuspešnejšo državo v svetovnem merilu.”

Konkreten padec

Po zlatem obdobju je sledil padec v zadnjih nekaj letih (od leta 2018) in sicer v uspešnosti naših ekip ter številčnosti naših profesionalnih ekip. Če smo imeli vse od leta 2015 na finalnem World Tour turnirju, kamor se uvrsti najboljših 12 ekip na svetu, konstantno tri slovenske ekipe (Kranj, Ljubljana, Piran), se je to v zadnjih dveh letih spremenilo. Leta 2019 in 2020 se je na turnir uspelo uvrstiti le ekipi 3×3 Piran, kar je posledično pomenilo tudi padec Slovenije na Fibini 3×3 federacijski lestvici. Pomembno je tudi dejstvo, da se slovenski 3×3 članski reprezentanci ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo leto 2019 preko kvalifikacij. Tak nagel padec v zadnjih dveh letih je težko pojasniti in je odvisen od več faktorjev. V prvi vrsti gre definitivno za menjavo generacij, saj so se bile ekipe Ljubljane (prej Brezovica), Kranja in Pirana ene od pionirjev profesionalnih začetkov tega športa, igralci pa so prišli v zrela leta. Gotovo v njihovih nogah sicer ostaja nekaj dinamita, a je FIBA v letu 2018 predstavila tudi nov sistem točkovanja, po katerem se za rezultate košarkarjev nad 35 let (od leta 2020 – nad 40 let), razen World Tour in Challenger turnirjev (high-level tournaments), točke štejejo le polovično. Namen tega načina točkovanja je bil predvsem pomladitev in povečanje atraktivnosti športa.”

Vključevanje mladih

“V kolikor je menjava generacij del naravnega procesa, pa je toliko bolj boleč neuspeh pri tranziciji in vključevanju mladih igralcev. Ustvariti novo, mlado in homogeno ekipo je mnogo težje kot pa postopoma priključevati mlade k igralcem z izkušnjami. V prvi vrsti zaradi prenosa znanja s starejših na mlajše in nabiranja izkušenj, kar pa je morda še bolj pomembno, pa je nabiranje večjega števila točk na FIBINI 3×3 rang lestvici mlajših igralcev kar bi jim omogočilo konstantno nastopanje med najboljšimi. V zadnjih letih je WT organiziran tako, da obstaja vedno bolj zaprt krog ekip, ki se lahko tja uvrstijo in pridobijo možnost nastopa. Nastopi in uvrstitve na World Touru namreč štejejo več kot nastopi na Challengerjih, ki je drugi najvišji rang turnirjev, oziroma na državnih prvenstvih, kar omogoča ekipam in igralcem, ki redno nastopajo na WT turnirjih, več možnosti za uvrstitev na nadaljnje WT turnirje. Ni zanemarljiv podatek, da si bogatejše ekipe (UAE, Švica, itd.) lahko vstopnico za te turnirje kupijo in tako pridobijo visok ranking na lestvici. Pri tem smo zagotovo zaspali in prelahko izpustili iz rok odlične ekipe oz. igralce, ki so imeli ogromno 3×3 znanja (Hercegovac, Črešnar, Jeršin, itd.), s katerimi bi lahko postopoma predali štafeto mlajšim igralcem. Morda bi se z ekipami moral doseči dogovor, pri čemer bi se postopoma dodalo v ekipo mlajšega igralca, ki bi uspel pridobiti nekaj prepotrebnih točk, izkušenj in znanja starejših igralcev. Kasneje to pripelje do postopne menjave članov ekipe in ohranitve ekipe med najboljšimi na svetu. Seveda je to včasih lažje reči kot storiti, saj je pri 3×3 košarki uigranost še bolj pomembna kot pri košarki 5 na 5. To so sicer poizkusili tako v ekipi Kranj (v zadnjem letu je z njimi nastopal Ožegovič) in Ljubljana (v 2019 Đekanović), a je bilo za uspešno tranzicijo bodisi prepozno bodisi se stvari niso poklopile. Piran je uspešno priključil Rotarja, ki je za njih igral tudi na zadnjem finalu World Toura in Kovačeviča, ki se je lansko leto preselil na Kitajsko in igra za eno od tamkajšnjih ekip. Tudi v mlajših selekcijah je bila Slovenija v preteklosti zelo uspešna (prvaki u-23 Nations League,  Svetovni gimnazijski prvaki (Gim. Šentvid)), in prav z mlajšimi igralci bi se morda morali bolj načrtno ukvarjati ravno po končanem “mladinskem” stažu. Vsi se zavedamo kapitala, ki ga imamo pri mladih, vendar ti potrebujejo nekaj let, da nadomestijo katerega izmed starejših igralcev, ker uspešne kontaktne igre in izkušenj, ki zadevajo zlasti taktiko v košarki 3×3 žal ne dobiš vsaj do svojega 21.leta. V kolikor bi bila ta tranzicija uspešna, ki bi se je lotili sistematično bi bila situacija danes lahko drugačna in ne bi govorili o padcu, ki se je zgodil v zadnjih dveh letih. Glede na to da smo še pred nekaj leti imeli kar tri finalne World Tour ekipe, v moški kategoriji zasedali 1. mesto na federacijski lestvici, smo morda enostavno prelahko izgubili primat najboljše in z naskokom najdominantnejše države na svetu (poleg Srbije) kar pa ne pomeni, da se tja ne moremo vrniti.“

Rešitev v profesionalni ekipi

„V postolimpijskem obdobju, ki bo izredno pomembno za nadaljni razvoj 3×3 košarke v Sloveniji, se bo slovenskim 3×3 igralcem in klubom zagotovo postavilo vprašanje profesionalizma – ali ostati na nivoju prostovoljstva in dobre volje pri igranju 3×3 med poletjem, ali pa se profesionalno usmeriti v igranje 3×3 košarke. Če bomo obstali le na prostovoljstvu, bo zagotovo skorajda nemogoče dosegati rezultate iz zlatega obdobja (2013-2018), saj je od takrat disciplina in organiziranost v drugih državah močno napredovala (Litva, USA…), naša prednost (3 WT ekipe) pa skopnela. Tukaj ima “sekcija 3×3” na KZS priložnost in moč, da nadaljuje z dobro organizacijo turnirjev na nacionalni ravni ter predvsem, da prekine padajoči trend in s sistematičnim, strokovnim in povezovalnim delom krivuljo obrne navzgor, kar bi spodbudilo nastanek več novih 3×3 klubov oz. ekip sestavljenih iz mlajših igralcev, ter omogočilo čim več profesionalnim ekipam nastop na WT turnrjih oziroma na turnirjih, ki tja vodijo. Seveda je najpomembnejše redno uvrščanje in dobri rezulatati slovenske 3×3 košarkarske reprezentance na mednarodnih tekmovanjih, ki pa bodo odsev kvalitete, dela in širitve gibanja 3×3 košarke v Sloveniji.  Uvrstitev 3×3 reprezentance na OI 2021 je za Slovenijo mogoča in je trenutno zagotovo realen cilj (igralci si to tudi zaslužijo!), v prihodnje pa bo potrebno pripraviti nove ambiciozne načrte. Strukturo 3×3 košarkarskega kluba, ki trenutno nudita 3×3 treninge v Sloveniji, sta trenutno le dva. 3×3 Piran ter 3×3 Ljubljana Center. Torej ustanovitev še kakšnega kluba, ki bo nudil 3×3 treninge v Sloveniji, bo zagotovo dobrodošlo.”

Kunc in Kovačević že na tujem

“Se pa kompas slovenskih, ne samo košarkarjev, ampak tudi trenerjev, seli v tujino. Bivši slovenski reprezentant 5 na 5 in zmagovalec World Toura Aleš Kunc trenutno opravlja vlogo trenerja ekipe Jeddah iz Savdske Arabije, sam sem dve sezoni igral v Tokiu, Milan Kovačević pa se je prejšnjo sezono preselil na Kitajsko, kjer igra za eno izmed kitajskih ekip. Morda bo v daljni prihodnosti v ex-yu regiji ustanovljena kakšna 3×3 profesionalna liga glede na to kako uspešne so države iz te regije ali pa bo še kakšen slovenski 3×3 klub tekmoval v profesionalni mednarodni ligi – kot klub 3×3 Ljubljana Center, ki je v letu 2019 nastopal v prvi evropski profesionalni ligi 3×3 – United League Europe v Rusiji, kjer je nastopalo 12 ekip iz 9h evropskih držav. Dvomim pa, da bi ta ex-yu regionalna liga lahko bila podobni tisti v kateri sem sam nekoč igral v Aziji. Liga – organizacija, ki deluje po lastniškem sistemu (podobno kot NBA), struktura 70 klubov iz štirih držav, potovanje na turnirje z letali, itd. Kljub temu pa sem prepričan, da se bo poleg United League Europe v bližnji prihodnosti v Evropi po koncu OI še ustanovila kakšna evropska mednarodna liga, ki se bo igrala znotraj 5 na 5 košarkarske sezone in ne samo poleti.“

Pika na

„Za konec – verjamem, da ima slovenska 5 na 5, kot tudi 3×3, košarka pred sabo odlično prihodnost. Korona kriza je zagotovo ohromila delo vseh košarkarskih klubov (tudi 3×3 klubov) in trenažni proces, ki bi služil za napredek mlajših košarkarjev. Kdaj točno se bo proces treniranja spet normaliziral in ali se bodo poznale posledice korona krize v smislu manjšega vlaganja v košarko, se bo videlo šele čez nekaj let. Kljub temu sem prepričan in vem, da je slovenski košarkarski kader visoko izobražen, dovolj izkušen in z ogromno znanja, da bomo v prihodnosti slišali še za mnogo izvrstnih 5 na 5 in 3×3 košarkarskih rezultatov.  Držimo pesti, da 3×3 gibanje v Sloveniji po OI nadaljuje z razvojem in da nadgradimo pretekle dosežke. Predvsem pa želimo veliko sreče slovenski 3×3 reprezentanci, da se uvrsti na olimpijske igre in tam doseže dober rezultat.“