Kaj se dogaja v Črni gori?

v rubriki
ABA Liga
s kategorijo
Novice
.

Štiri dni potem, ko se košarkarji Crvene zvezde niso pojavili v podgoriški dvorani Morača za svoj obračun z Budućnostjo, ABA še vedno ni dala jasnega odgovora na vprašanje če oz. kako bo sankcionirala Beograjčane. Zdi se, da kazen Zvezdašem ne uide, saj so iz vodstva lige že na dan tekme sporočili, da ni razloga za odpoved tekme, češ da je varnostna situacija povsem zadovoljiva.

Kljub temu liga ABA v sporočilu za javnost na dan odpovedane tekme ni zapisala, da bo tekma zabeležena s končnim izidom 20:0 za gostitelje, kot ji to nalaga pravilnik. Vse opcije so tako zaenkrat na mizi, od malo verjetne ponovitve obračuna do odvzema točk Crveni zvezdi. Slednji se bodo nedvomno ob vseh nadaljnjih razpletih sklicevali na priporočila srbske varnostno-obveščevalne službe BIA, ki naj bi ocenila, da bi bila pot v politično razgreto Črno goro nevarno. A kaj je sploh zanetilo ta zadnji politični spor?

Nekaj dni pred tekmo je bil v podgoriškem parlamentu sprejet Zakon o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in pravnem položaju verskih skupnosti. Omenjeni zakon vsebuje nekaj spornih določil, tisto, ki je dvignilo največ prahu, pa je člen, ki omogoča državi nacionalizacijo objektov, za katere verske skupnosti nimajo dokazov o lastništvu iz leta 1918. Letnica ni naključna, pač pa označuje leto, ko se je Kraljevina Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dogodek je po osamosvojitvi Črne gore leta 2006 pričel pridobivati vse bolj negativno konotacijo, tako da je zdaj tudi formalno prepoznan kot aneksacija.

Z osamosvojitvijo Črne gore pa so se začeli odvijati tudi premiki na versko-političnem parketu, tako da je vse bolj na veljavi začela pridobivati črnogorska pravoslavna cerkev, ki se je razglasila za naslednico enake cerkve iz časa Kraljevine Črne gore. Ta zdaj obstaja vzporedno z večjo, srbsko pravoslavno cerkvijo. Prav ta je najbolj glasno nastopila proti sprejetemu zakonu, saj ta teoretično omogoča državi, da dobi v posest številne cerkve, samostane in zemljišča srbske pravoslavne cerkve v Črni gori.

Kakšne so možnosti, da do tega dejansko pride, ni povsem jasno, saj bi vsakršen zaseg cerkvene lastnine bil nedvomno glasno kritiziran tako v Srbiji, kot v Črni gori, kjer se za Srbe opredeljuje nekaj manj kot polovica prebivalstva. Srbska pravoslavna cerkev, skupaj s strankarsko zaveznico Demokratično fronto, tako delujeta kot zaščitnici srbskih interesov v multietnični Črni gori, kjer vlada z veseljem poseže po karti nacionalizma, ko je treba poskrbeti za zbiranje podpore za vladajočo stranko DPS, ki upravlja z državo tako rekoč že od leta 1989.

Sprejem zakona je na ulice v noči na petek pognal številne demonstrante, ki še vedno vztrajajo v nekaterih mestih. Protesti so sicer bili večinoma relativno mirni, za razliko od dogajanj v parlamentu, kjer je opozicija koristila pesti in celo solzivec, da bi preprečila sprejem zakona. Ocena srbskih obveščevalcev o varnostni situaciji je tako lahko dojeta bolj kot priporočilo, kot karkoli drugega, saj dejansko situacija v Podgorici ni bila zares kritična. A zaradi zgodovine napetih obračunov med Zvezdo in Budućnostjo – spomnimo se samo lanske finalne serije – gostje raje niso ničesar riskirali.

Pri vsem tem je zanimivo, da je srbski predsednik, in velik navijač Crvene zvezde, Aleksandar Vučić pri vsem skupaj ostal praktično tiho. Zanimivo bo videti, če bo tudi tako, če vodstvo lige ABA naloži Crveni zvezdi resnejšo kazen. Njegov črnogorski kolega in nekdanji košarkar Milo Đukanović tovrstnih skrbi zaenkrat nima. Njegovem klubu se verjetno obeta zmaga za zeleno mizo.