Jaka Lakovič na glas: kariere ne misli vleči v nedolged

v rubriki
Naši na tujem
s kategorijo
Intervjuji
.

Jaka Lakovič je bil in ostal profesionalec od glav do pete. Sicer se ne bi javil na veliko noč in odgovoril na številna vprašanja. »Kar pokliči, ne bo težav,« je dejal že pred dnevi. Javil se je, nastal je je zanimiv zapis.

foto: twitter.com/trbasketbolligi

Jaka Lakovič v dresu Gaziantepa (foto: twitter.com/trbasketbolligi)

Jaka, kaj pa prazniki v Turčiji?
»Velike noči ne praznujejo.«

To mi je jasno. Pa vendar: saj vas je v Gaziantepu za malo slovensko kolonijo.
»To je res, a za vse skupaj ni časa. Pozno zvečer v soboto smo se vrnili iz Istanbula, v ponedeljek že treniramo dalje. Za športnike praznikov pač ni.«

Kdaj ste prileteli iz Istanbula?
»Okoli 23. ure je bilo.«

V 25. krogu ste doživeli precej nepričakovan poraz. Je po takih tekmah bolj tiho na letalu?
»Bolj malo se je govorilo. V Istanbulu smo res izgubili zelo nepričakovano. Upam pa, da smo dobili dobro lekcijo za zaključek sezone.«

Kaj se je zgodilo z vami? Istanbul vas je premagal z 91:86.
»Do te tekme smo v sedmih tekmah zbrali šest zmag. V tekmo pa smo šli na način »lako čemo« ter jih dobili po prstih. To je prava lekcija, ki daje vedeti, da nobene tekme na tak način ne moreš dobiti. Se bo treba prizemljiti in do konca rednega dela odigrati, kot znamo.«

Zdi se, da to ni bila navadna tekma – na eni strani Jure Zdovc, Jaka Lakovič, Domen Lorbek, na drugi pa Saša Vujačić, Jure Balažić ter še dva nekdanja igralca Uniona Olimpije Damir Markota in Alex Stepheson.
»Pa kljub temu je bila to za nas navadna tekma.«

Ste povsem prepričani?
»Morda je bila za Istanbul to posebna tekma, morda so oni drugače čutili kot mi.«

Kako ste se pripravljali na ta obračun?
»Zelo temeljito, cel teden smo gledali analize njihove igre. Dobro smo se pripravilia na Vujačića in Balažića, a žal nismo v praksi izvedli našega plana v obrambi. Znani smo kot ekipa, ki igra super obrambo. V soboto smo dobili kar 91 točk, to pa je občutno preveč.«

Je bil Jure Zdovc precej razočaran?
»Zdi se, da je celo pričakoval, da se lahko zgodi kaj takega. Dejal je, da je cel teden čutil, da smo se preveč sprostili. Je pa nas opozoril, da taki porazi niso sprejemljivi in da bo treba še naprej zmagovati z obrambo.«

Tekma je bila posebna tudi zato, ker je v verjetno eni najbogatejših evropskih lig tekmo začel kar kvartet Slovencev (Balažić, Lorbek, Lakovič, Vujačić):
»To je potrditev kvalitete slovenske košarke. Ko pa potegneš črto, pa se vidi, da imamo vsi štiri pomembne vloge v ekipi, kar je še pomembnejše kot to, da smo začeli tekmo na parketu.«

Je bilo kaj časa za druženje s slovensko kolonijo v Istanbulu?
»Prišli smo dan prej, a smo se dobili šele pred tekmo, da se malce pogovorimo. Po tekmi pa tudi ni bilo velikih besed.«

Kaj pa med tekmo? Je kaj zbadljivk in podobnih scen?
»Vem, da Domen in jaz nisva taka, tudi Jure ne. Nekaj malenkosti »trash talka« je bilo s strani Saše Vujačića, a bolj v smislu heca in želje, da njegova ekipa zmaga.«

foto: twitter.com/gantepbasketbol

Lakovič se je izvrstno znašel v Turčiji (foto: twitter.com/gantepbasketbol)

Prav Saša Vujačić vam je dal vetra (24 točk), svoje pa je dodal še Jure Balažić (20).
»Saša je imel fenomenalen prvi polčas, v katerem je dosegel kar 22 točk in držal ekipo v stiku z nami. V drugem delu smo ga dobro ustavili, dosegel je le dve točki. Njegova ekipa je zmagala, to šteje.«

Bili ste poleg, pa nam zaupajte – sta si Jure Zdovc in Saša Vujačić segla v roke na tekmi?
»Nisem videl, še manj pa, da bi bil na to pozoren. A kot poznam Jureta, z njegove strani ni zamer ali pa slabega mišljenja o Vujačiću. Pred EP 2009 se je Zdovc tako odločil, njegova poteza pa povsem košarkarsko profesionalna. Zdovc je takrat ravnal tako, da bi bilo najboljše za ekipo!«

Kakšen je vaš odnos z Vujačićem?
»Precej dober! Lani poleti sem bil v LA-ju, takrat sem se srečal z njim. Vem, da je dober igralec ter prijetna in dobra oseba. Veliko pa je bilo napisanega o njem… To so bolj domneve, sklepi, ki se delajo zunaj kroga, kjer on je in se giblje. To se piše, a mi, ki smo poleg, vemo, da to ni res…. Drži pa, da smo si ljudje različni, taki pa so tudi odnosi nas z različnimi osebami.«

Ste imeli kot dolgoletni kapetan kdaj kaj besede glede Saše Vujačića?
»Nikoli, ne kot igralec, niti kot kapetan. Ne jaz, niti drugi igralci ne. Ko govoriva ravno o Saši Vujačiću, je bila odločitev vedno odločitev trenerskega štaba. Take odločitve se vedno stoodstotno spoštuje. Na koncu je trener selektor, ki zbira ekipo, na koncu pa odgovarja za rezultat. V takih situacijah ni prostora za debate ali demokracijo.«

Sami ste bili vedno poleg, ko je bil Vujačić na pripravah reprezentance, bilo je v letih 2003 in 2009.
»Zgodba o Saši in slovenski reprezentanci je delikatna. Precej več pa se piše, kot se je dejansko zgodilo. Leta 2003 je bil eden najmlajših na treningih reprezentance, na koncu pa ni prišel med 12-erico. Pred EP na Poljskem (leta 2009) pa je Jure Zdovc resno računal nanj, a je bil Vujačić večino časa priprav poškodovan, zato se je Zdovc odločil, da ne bo šel z nami.«

Se je tudi vam zdelo, da se je pred pripravami reprezentance in tudi na samem začetku več pisalo o teh, ki jih ni, kot pa o tistih, ki ste prišli in dali celo poletje za narodov blagor?
»Večkrat se je to zgodilo. Zakaj tako, pa ne vem. Morda zato, ker se slabe novice boljše prodajajo in da je bilo več teorij zarote. To pa imamo vsi radi. Pozabljalo se je na košarkarje, ki smo prišli. A po desetih dneh se je pozornost le preusmerila na nas in prve tekme, ki smo jih igrali.«

Ko sva ravno pri teh, ki so bili, pa jih ni, pa se vračajo. Tu velja omeniti Bena Udriha. KZS je pred tednom dni potrdil, da je Udrih dobil plan priprav članske reprezentance. Menite, da bo prišel in igral?
»Iskreno povedano, ne vem točno, kaj se dogaja. A dejstva so jasna: Beno igra dobro in z konkretno vlogo v ekipi, ki se bo borila za naslov prvaka Lige NBA. Njegova udeležba in igranje za Slovenijo bi bili dobrodošli! Veliko bi lahko dal tej reprezentanci. Verjamem, da bosta Jure in KZS to znala izpeljati v prid naši reprezentanci.«

Potem pa doda:
»Končna odločitev pa bo Benotova. Ali bo prišel ali pa ne, v vsakem primeru je treba odločite spoštovati!«

Z Juretom Zdovcem kdaj govorita o reprezentanci?
»Včasih pa. Pa ne o imenih ali pa terminih za letos, bolj o sistemu igre in pravih košarkarskih zadevah.«

0709_lakovic_jaka_00

Jaka je lani sklenil svojo bogato reprezentančno kariero, ki je trajala od leta 2001 (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Vi ste poglavje reprezentance kot igralec zaprli povsem, mar ne?
»Da, lani sem to storil. Zgodba je končana. Dovolj je mladih, ki morajo prevzeti ključne vloge in peljati zgodbo naprej.«

Roko na srce – z dobrimi igrami v Turčiji (15 tekem, v 26 minutah v povprečju 13.1 točk, 2.6 podaje, 1.5 skoka) pa doživljate novo pomlad tudi sami na svoji bogati športni poti.
»Zelo sem zadovoljen v Gaziantepu. Klub je vrhunsko organiziran, čeprav po tradiciji ne sodi med velike. Vse je na visokem nivoju, za moj prihod v klub pa je kriv Jure Zdovc. Na srečo mi služi tudi zdravje.«

Po vsem tem, kar ste že povedali, sem skoraj prepričan, da boste še igrali.
»To pa ne vem. Zdaj še ne vem. Košarka je bila, je in bo ostala moje življenje. Ali bom še igral, se bom odločil polet. V principu pa je bila ideja, da se po tej sezoni poslovim in končam kariero.«

A so vas igre in neboleč hrbet skorajda prepričali nasprotno?
»Zdravje me res služi. Zadovoljen in srečen sem. Na odločitev bo treba počakati do poletja.«

Zakaj pa bi končali, če bi že morali?
»Kariere nočem vleči v nedogled. Poleg tega sem lani vnovič vpisal študij na Fakulteti za šport, kjer bi rad to končal in dobil diplomo, s tem pa postal tudi formalno sposoben za delo trenerja, kar je ena večjih želja v tem hipu!«

Vi želite med trenerje, kamor je Jure Zdovc šel po koncu kariere. Kako gledate na njegovo pot?
»Jure gre dvestoodstotno v pravo smer. Čeprav se še vedno razvija. A dokazuje, da je velik trener. Zdaj si upam trditi, da spada med večje trenerje v Evropi. Pa to ne govorim le zato, ker je Jure naš selektor, ker sva rojaka in ker se poznava. Zdovc je dejansko tako dober, premore pa pravo filozofijo, ki jo imajo največji trenerji v Evropi. Trdim, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo preselil v kak velik evropski klub.«

Spremembe pa se dogajajo tudi pri vas, pred mesecem dni ste postali stric.
»To je bil velik dogodek v mojem življenju, to me bo zaznamovalo za ves čas. Izkoristil sem prost dan in prišel iz Turčije, da ga še v živo spoznam. To je bil zagotovo eden najlepših trenutkov v mojem življenju.«

V Turčiji je z vami vaša srčna izbranka Helena. Zdi pa se, da se tudi vam počasi, a zagotovo, prebuja očetovski čut.
»Da, tudi zato je že čas.«

0604_helena_jaka

Helena in Jaka (foto: Drago Perko/kosarka.si)