Rade Zagorac: “NBA so moje sanje!”
Po dolgi poškodbi, ki jo je utrpel v začetku sezone ABA lige, se je na parket vrnil Rade Zagorac. Govorimo o enem najbolj talentiranih mladih srbskih košarkarjev in članu moštva Mega Leks, ki letos marsikoga navdušil z izvrstno igro. Prav zato smo tokrat izkoristili priložnost, da spoznamo člana letos odličnega srbskega moštva.
Na samem začetku sezone ste se na tekmi proti Crveni Zvezdi poškodovali v duelu s Stefanom Nastićem. Dolgo ste bili odsotni, vendar sedaj ste nazaj. Kako težko je toliko časa brez košarke?
“Vse skupaj je trajalo predolgo. Čas hitro teče. Treniraš in čakaš, vendar ne dočakaš. Menim, da sem v tem prisilnem premoru v številnih aspektih veliko napredoval, še posebej v psihološkem. Delal sem seveda tudi na krepitvi samega telesa, sicer zaradi poškodovane roke manj na zgornjem delu, ampak na tem toliko več delam sedaj, kot tudi na uigravanju s soigralci”.
Mega letošnjo sezono igra zares odlično košarko in to potrjuje tudi pogled na lestvico…
“Mega v Evropi igra edinstveno košarko. Nihče ne igra na način, kot igramo mi. Igramo veliko bolje kot katerakoli prejšnja generacija Mege, pa čeprav v našem moštvu ni velikih imen, kot smo bili vajeni v preteklosti. Dvignili smo raven obrambe in dokazali, da lahko igramo s komerkoli. To moštvo ima enostavno srce in dušo.”
Približujemo se koncu rednega dela, tako da so se favoriti že izkristalizirali. Kako vidite vse skupaj?
“Najmočnejši moštvi sta zagotovo Zvezda in Cedevita. Malce pod njima je Bodučnost, s prihodom Džikića pa je igro močno dvignil tudi Partizan.
Za tiste, ki ne vedo, prihajaš iz Beograda. Šel si korak za korakom in danes igraš v Ligi ABA. Kako se je pravzaprav začela tvoja košarkarska pot?
“Košarko sem začel igrati pri Div Basketu. Kasneje sem nadaljeval v Zemunu in nato sem prišel v Mego. Eno sezono sem kot posojen igralec sicer preživel pri Smederevu, kjer sem se veliko naučil in to je bila zame izredno pomembna sezona. Lahko bi rekli, da je šla moja pot korak za korakom, brez velikih vzponov in padcev. Lahko rečem, da sem zadovoljen z dosedanjim potekom svoje kariere, vse je na svojem mestu.”
Danes skavti spremljajo košarkarje že od malih nog, tako da ni skrivnosti o dobrih in slabih lastnostih. Kako bi opisali tvoje?
“Moja največja vrlina je delovna etika. Močan sem v igri ena na ena in branjenju višjih pozicij. Po drugi strani pa sta moji šibki točki pomanjkanje fizične moči in nekoliko počasnejše noge”.
Si odličen pri kreaciji igre. Igraš raje z žogo v rokah ali svoje priložnosti raje iščeš prek vtekanj? “Zagotovo mi je ljubše kadar imam žogo v svojih rokah, vendar se zavedam, da moje želje in zamisli ne bodo vedno enake trenerjevim. V kolikor bom imel možnost kreirati igro za sebe in druge, super, v kolikor bodo zamisli trenerja drugačne, pa tudi ne bo konec sveta”.
Katere štiri košarkarje bi poleg sebe najraje imeli v ekipi?
“To bi zagotovo bili Nenad Miljenović, Nikolas Batum, Nemanja Bjelica in Nikola Jokić”.
Mega Leks velja za nekakšno postojanko mladih košarkarjev, ki si želijo nato nadaljevati pot nekje drugje. Tako je recimo Jokić iz Mege odšel v ligo NBA, Dangubić in Micić sedaj igrata za Crveno Zvezdo, Miljenović igra v najmočnejši evropski ligi. V kateri smeri bo šel tvoj naslednji korak?
“Moj naslednji korak je v veliki meri odvisen od preostanka sezone. Imam še dovolj časa in priložnosti za dokazovanje. Posledično bodo moji apetiti rasli ali se zmanjševali. Kakorkoli, klub v katerega bi se morebiti selil, bi moral igrati v Evroligi ali imeti vsaj resne ambicije, da tam zaigra”.
Kot otrok si bojda veliko časa posvetil igranju popularne računalniške igre Football Manager. Jo še vedno igraš, kako sicer preživljaš dneve?
“Po pravici povedano, se trudim kar najmanj časa preživim pred televizijo in računalnikom in moram priznati, da mi gre to kar dobro od rok. Sicer ob večerih redko zahajam ven, a čez dan se rad ob kavi podružim s prijatelji. Še vedno imam tudi račun na FM, a ga le redko igram.”
Nedavno je Dino Rađa izrekel nekaj krepkih na račun mladih košarkarjev, o njihovi delovni etiki, pomanjkanju ljubezni do igre in treningov.
“Strinjam se z legendo košarke. Kar se tiče moje ekipe, lahko povem, da veliko košarkarjev ostane tudi po koncu treninga in tako še dodatno trenira. Včasih le vadimo, včasih malo igramo, mečemo na koš s polovice igrišča in podobno. Seveda pa se vedno in povsod najdejo tudi takšni, ki jih takšne stvari ne zanimajo in oddelajo tisto, kar morajo.”
NBA ili Evroliga?
“Vedno NBA. Seveda rad gledam tudi Evroligo, ampak lige NBA je druga dimenzija košarke. NBA so moje sanje!”.
Si imel v mlajših letih kakšnega vzornika?
“Včasih sem jih imel več, danes ne. V kronološkem zaporedju je šlo nekako tako – Vujanić, Blake Stepp, Filip Šepa, Melo, Bjelica, Batum. Morda se komu zdi čuden izbor, vendar tako je bilo”.
Javna skrivnost je, da tudi košarkarji igrate košarkarske fantasy igre. Vemo, da si tudi ti igral v času Eurobasketa, ti pa ABA fantasyu ne gre najbolje…
“Padel sem iz ritma. Nekako mi je bilo v začetku vse skupaj bolj zanimivo, sedaj pa sem se kar malo naveličal.”
Curry ali LeBron?
“Melo :) “
Kateri košarkar ti je na parketu povzročal največ težav?
“Saša Pavlović.“