Gašper Okorn: “Nisem mesija, nisem odrešenik!”

Olimpiji je uspelo. 16. naslov je v vitrini, slavje se je poleglo, Ljubljana pa se je prebudila v šampionski ponedeljek. Ko bo Gašper Okorn mirno spil še eno kavo in si privoščil cigareto. Morda celo šampionsko cigaro. Uspelo mu je, zato je miren, nadpovprečno miren. Ne skriva, da je lani poleti hotel biti trener Olimpije. Zavrnil je Poljake, ki so mu nudili konkreten denar. A se je odločil za Ljubljano, kjer je doma. Na trening pa je šel lahko v copatih iz dnevne sobe. Sestavil je ekipo in jo vodil do konca. Ali bo z delom nadaljeval, ni jasno. Pa se zdi, da si tega ne žene k srcu. Dvojne krone in renesanse ljubljanske klubske košarke mu ne more vzeti nihče.

Uspelo vam je tudi to, da ste sezono izpeljali od začetka do konca.
„Pojavila se je zgodba, da sem gasilec, ki lahko naredi kaj le na kratek rok. Zdaj sem dokazal sebi in ostalim, da lahko zgodbo izpeljem od začetka do konca.“

Vabili so vas Poljaki, vi pa v Olimpijo, ki je bila na robu prepada.
„Odkrit bom do konca. Mene ni treba prositi, da sem trener Olimpije. Nisem se čisto sam ponujal, sem pa kandidiral in povedal, kako razmišljam, kako vidim to Olimpijo. V čast mi je biti trener Olimpiji. Niti na kraj pameti pa mi ni padlo, da bi Olimpiji, v situaciji, v kakršni je, postavljal pogoje. To je moj klub.“

Potem Okorn zajame zrak in nadaljuje:
„Nisem mesija, nisem odrešenik. Za nami pa je lepa sezona. Izredno sem zadovoljen.“

Olimpijo ste zadnjič vodili v sezoni 2007/08, ko ste v finalu klonili.
„Ko sem šel po finalu leta 2008 v tujino, nisem verjel, da bom še kdaj igral v Tivoliju. Zdaj pa sem dobil novo priložnost. Ne le da sem igral, postali smo državni prvaki pred polnim Tivolijem. Izpolnila se mi je otroška želja.“

Jeziček na tehtnici so bili tudi izvrstni tujci, s katerimi ste zadeli žebljiček na glavico.
„Zdi se mi, da v zadnjem času veliko govorimo o sreči. Tudi jaz jo imam rad. A za Devina Oliverja in Nikolo Jankovića sem se odločil v petih minutah. Sem tak človek. Ko enkrat nekaj vidim, moram to dobiti. Tudi cenovno sta bila zelo ugodna. Brandon Jefferson pa je bil čisti dobitek. Imeli smo tudi Miloševića, pač Milošević kot Milošević, bil je naša druga izbira na centru. Za tak denar v Sloveniji takega igralca ni bilo moč dobiti.“

Hoteli ste še dva igralca.
„Ne da je bil plan, ampak je bilo dogovorjeno, da enega menjamo, enega pa pripeljemo. Potem se je zgodila blokada registracije košarkarjev, zato smo ostali pri tem, kar smo bili na začetku.“

Ne da ste dobili nove moči, še sami ste delali red v ekipi. Boste zdaj povedali, zakaj si je Mirko Mulalić prislužil kazen?
„Mirko je z nami, postal je državni prvak, vem, da mu to veliko pomeni. Tudi njemu na tem mestu hvala za vse, kar je dal ekipi. Lahko pa rečem, da jaz in Mirko nisva najbolj idealna drug za drugega, ne bi ravno mogla biti mož in žena. A po drugi strani ne vidim težav: uspelo nam je izpeljati sezono.“

Marca ste zablesteli z obsežno analizo klubske scene v Sloveniji, igralcev in dosedanjega poteka sezone. Vam je za kako besedo žal?
„Ne! Še danes trdim, da je Blaž Mesiček odšel na grd način. To sem povedal, za tem stojim in s tem tudi zaključujem. Lahko pa rečem še: Blaž je imel lepo priložnost, odločil pa se je sam.“

Bi ostali trener Olimpije? Nenazadnje imate pogodbo še za leto dni!
„Tega ne bom odgovarjal danes. Zato bo potreben čas, analiza in premislek. Naj pa bo ta dvojna krona, ta poln Tivoli signal za nov začetek Olimpije, da gre korak za korakom k zdravi sredini. Priznam, imeli smo težave in limite, a imel sem blazno velik plus v primerjavi z ostalimi trenerji: imel sem redno plačano ekipo!“

No ja, skromnost je lepa čednost. A zakaj menjati trenerja, ki je osvojil dvojno krono?
„Jaz sem sam s sabo razčistil. Mene pa naj ocenjujejo drugi. Sem pa se s to dvojno krono postavil ob bok vsem, ki jim je to v Sloveniji uspelo. Ni jih ravno veliko.“

Verjetno zato ne odgovorite direktno, ker čakate nove šefe v klubu.
„Sem profesionalec, spoštujem hierarhijo. Jaz sem šef na parket. Kakršna koli bo vodstvena struktura – oni dajo denar, oni vidijo stvari na svoj način. Temu se podrejam, tu ni velike filozofije.“

Za uspešnim moškim stoji uspešna ženska (in družina).
„Res je, veliko razumevanja je bilo s strani moje žene in otrok. Zato jim hvala na tem mestu. Tudi za njimi je naporna sezona, a smo zdržali. Skušal sem, da sem vsak prost trenutek preživel z njimi.“