Dino Murić po novi operaciji s pomočjo boga in treninga spet na parket!

v rubriki
Liga Nova KBM
s kategorijo
Novice
.

Dino Murić je eden večjih osmoljencev v zadnjih letih v slovenski košarki. Zagotovo pa je tudi igralec, ki premore neizmerno energijo, voljo in željo, da spet igra košarko. To pove tudi v tokratnem pogovoru, ki smo ga posneli v ponedeljek, ko smo ga srečali v Hali Tivoli.

1303_muric

Kako se je s tribun videla tekma Union Olimpija – Partizan?
„Očitno je bilo, da obračun ni bil pomemben. Partizan je že zasedel 5. mesto pred gostovanjem v Ljubljani. Olimpija je bila tudi sigurna. Bilo je zanimivo, zaradi štirih podaljškov pa že izčrpljujoče. Komaj smo čakali, da je konec. Olimpija je izkoristila svoje priložnosti in zmagala.“

Za koga ste navijali?
„Za brata! Edo igra v Partizanu, vedno navijam zanj. Če ne igra Edo, navijam za Olimpijo. Pet let sem bil član Olimpije, to se ne pozabi kar tako.“

Vas je zamikalo, da bi bili na parketu?
„Seveda me je! To imam v krvi, kar utrip se mi je dvignil, rad bi igral. A situacija je taka, kot je. Moram biti potrpežljiv.“

Kaj se dogaja z vami?
„Še vedno imam težave s kolenom. Na začetku sezone sem imel nekaj ponudb, a jih nisem sprejel, ker koleno ni v takem stanju, kot bi moralo biti. Nisem tak, da bi delal nekaj polovično, ali da bi se „šlepal“ in ne dajal vsega od sebe. Hočem biti pravi Dino Murić, ne pa Dino na 60%, ki se sramoti pred ekipo in publiko.“

Torej ste se odločili za premor v karieri?
„Odločil sem se, da si vzamem čas zase, uredim koleno in se v novi sezoni vrnem na parket!“

Kje ste zdaj, kaj počnete?
„Januarja sem imel manjšo operacijo kolena, dva meseca sem nosil opornico, zdaj že lahko vse normalno delam. Zdaj me čakata dva tedna rehabilitacije v toplicah, potem pa začnem s treningi,“

Zakaj operacija?
„Imel sem rahlo obrabo hrustanca. To me je motilo. Doktor je odprl koleno, ga očistil in zaprl nazaj. Zato sem tudi moral nositi longeto, da noge nisem pretirano obremenjeval.“

Kdo je opravil poseg?
„Dr. Matej Drobnič je pravo mojster, verjamem, da je uredil tako, da bo zdaj vse OK!“

Kako močno pogrešate košarko?
„Zelo! Košarka je bila moj način življenja. Zjutraj sem vstal, pojedel. Odšel na trening, po kosilu počitek in spet trening, Pogrešam tudi adrenalin, ki ga prinašajo tekme.“

Pa zdaj?
„Ko zjutraj vstaneš, te rutine ni. Potem ti postane jasno, kako hudo je starejšim košarkarjem, ko končujejo kariero.“

Motiva vam ne manjka?
„Seveda ne! Ob strani mi stojijo prijatelji in družina.“

In dodaja:
„Za vselej bi se rad rešil poškodb! Večkrat sem dokazal, kaj zmorem, če sem zdrav. Nisem pa imel ene sezone, da bi jo preživel brez poškodb. Ko sem začel dobro igrati, se je zgodilo nekaj slabega, koleno me je pustilo na cedilu.“

Ste kdaj igrali s pomočjo injekcije ali tablet?
„Tudi to, saj drugače ni šlo. Koleno je bilo sicer stabilno, a me je neprestano pikalo, ker je bil hrustanec poškodovan. Zdaj teh bolečin ni več. Molim k bogu, da bom spet lahko igral.“

Koliko časa ste potrebovali, da ste se sprijaznili, da v tej sezoni ne bosta igrali?
„Težko je bilo. Najtežje se je odpovedati nečemu, kar imaš tako rad. A ko se odločiš za to, moraš imeti cilj. Hočem igrati košarko, zato sem šel skozi vse to! Včasih se tudi sam sprašujem, kaj me žene naprej. Po drugi strani pa je jasno, da sem še mlad, še vedno lahko igram vrhunsko košarko.“

Rekli ste, da molite.
„Da, vera mi pomaga. Vem, da mi bog stoji ob strani. Pomaga mi tudi, da sem osredotočen na cilj, da pozabim na težave. V življenju je najbolj pomembno, da verjameš. V boljši jutri, v boga, v karkoli. Vsak od nas v nekaj verjame. To nas žene naprej, to je bistvo!“