Dolenjski Goran Dragić, ki prihaja v najboljša leta

Rubrika: Košarka na vozičkih

V Novem mestu se je sklenila sezona regionalne NLB Wheel košarke na vozičkih. Prvak je postala ekipa KKI Vrbas iz Banja Luke. V dresu italijanske ekipe Castelvecchio (drugi so bili v tej ligi) je igral tudi slovenski reprezentant Milan Slapničar, ki že osem let igra na tujem. Dve leti tudi v BiH. Po rodu je z Dolenjske, njegova matična rojstna vas pa Veliki Gaber.

1405_slapnicar_milan_00
Milan Slapničar (z žogo v roki) ima še precej ambicij (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Ligaška sezona gre h koncu.
„Res je. V Italiji smo sklenili tekmovanje v drugi ligi, tretje mesto smo dosegli.“

So šefi v klubu zadovoljni?
„So. Ekipa se je spremenila, pomladili smo naše vrste. Še nekaj novosti se obeta. V parih letih bomo spet v prvi ligi povsem konkurenčni.“

Zakaj druga liga?
„Zaradi sprememb v igralskem kadru smo se spustili nivo nižje, ni katastrofe ali panike. Druga liga je kvalitetna, 24 ekip igra v njej, na štiri regije smo razdeljeni.“

Ostajate v klubu Castelvecchio?
„Da.“

Zakaj?
„Pogoji so dobri, z mano so zadovoljni.“

Pravijo, da bi morali vi osebno igrati v prvi ligi. Da ste tako dobri.
„Če tako rečejo, bo že nekaj na tem. Bil sem letos blizu selitve v prvo ligo, a je Treviso ostal brez napredovanja med elito. Zato sem se potem odločil, da ostanem v Gradišču, kjer imam dostojno vlogo.“

Kje pa bi lahko še igrali prvo ligo, če bi hoteli to početi v Italiji, pa da ne bi bilo preveč daleč od Ljubljane, kjer bivate?
„Treba bi bilo do Bergama.“

Kako pogosto ste v Italiji?
„Dvakrat na teden. V torek in petek zvečer treniram, na noči na soboto tam prespim, saj je v soboto dan za tekme. Potem pa spet domov.“

Je vožnja naporna?
„Ni, dobra ura in pol je do Gradišča iz Ljubljane. Če bi igral prvo ligo v Trevisu, bi se vozil še uro dlje. To sploh ni ovira.“

Včasih ste se v Italijo vozili s Slobodanom Banjacem.
„Res je, v prihodnje pa bova v Italiji skupaj igrala z reprezentančnim kolegom Harisom Kuduzevićem.“

Kako pa je prišel on v v vaš klub?
„Italijani so ga opazili na različnih turnirjih. Vprašali so me, kaj si mislim o njem. Povedal sem vse dobro o Harisu, ki prihaja na kaljenje k nam.“

Torej v košarki na vozičkih managerjev ni ali kako?
„Vsak je sam sebi manager.“

Kako pa so vas našli?
„Slobodan Banjac jim je povedal, da imajo v Sloveniji nadarjenega igralca. Parkrat so med gledali, potem pa sem prišel na trening, zdaj bo že osem let. Od Slobota sem se veliko naučil, hvaležen sem mu!“

Živite od košarke?
„Ne. Delam v podjetju Zavarovalna agencija Tribuna kapital. Imam super delodajalca, ki me razume in spoštuje. Vedo, da sem košarkar. Mislim, da so ponosni na to.“

Stari ste 28 let. Prihajajo najboljša košarkarska leta?
„Tako nekako. Pričakujem, da bom v prihodnjih letih še napredoval in igral še boljše.“

Bi šli morda za kak večji denar celo na tuje in se povsem profesionalizirali?
„Nikoli ne reci nikoli!“

Držimo pesti.
„Hvala. V minulih letih je bilo nekaj priložnosti, pa se ni izšlo. Pa saj se niti ne sekiram. Lepo mi je, prijetno življenje imam.“

To je pa lepo slišati.
„Tako pač je.“

Kako vam uspeva? Preizkušenj vam v življenju ni manjkalo.
„To je življenje. Pri 12 letih sem doživel infarkt hrbtenjače. Imel sem to srečo, da sem bil otrok. Saj takrat ne razmišljaš veliko o tem. Sprijazniš se in živiš dalje. Verjetno bi mi bilo danes težje.“

Ste končali šolanje?
„Ne še, par izpitov in bom diplomant fakultete za gostinstvo in turizem.“

Kako ste se v teh letih spremenili?
„Postal sem igralec. Izkušenj ne manjka, kalil sem sem v močni ligi, dve leti sem igral tudi v prvi italijanski ligi, ki je vrhunska. Sem pa zdaj košarkar, ki prevzema odgovornost. Od mene se precej pričakuje.“

Na kateri poziciji igrate?
„Sem center, po potrebi tudi krilni center. Zadnje čase pa precej delam metu z distance. Prihajam pol ure prej na trening, potem pa še ostanem po pol ure.“

Gre košarka na vozičkih v Sloveniji v pravo smer?
„Bojim se da ne. Mislim, da je glavni problem, da je premalo mladih igralcev. Kot da jih ne znamo motivirati, pa tudi premalo so družabni.”

Zakaj ne?
„To so zdaj druge generacije. Z mano ni bilo težav. Po težavah so me  v društvu hitro vzeli na košarko. Hodil sem na različne turnirje, bili smo v Srbiji in na Češkem. Lepo je bilo, potem sem se košarke lotil resno.“

Postali ste prvo ime slovenske reprezentance, ki bo julija igrala na EP B divizije v Sarajevu.
„Priprave se bodo začele. Mislim, da ima naš selektor Gregor Vodenik kaj nekaj dobri idej. Kako pa bomo uspešni pri realizaciji, pa bo tudi kmalu jasno!“

Ekipa po imenih ni najmočnejša.
„To je res. Poglejmo z druge plati: to je priložnost, da svoje znanje pokažejo mlajši. Za mano je že pet evropskih prvenstev, naredil bom vse, da nam uspe in da tem mladim olajša igranje. Da jim pomagam.“

Pred leti se vas je zaradi kvalitet in skromnost prijele vzdevek Goran Dragić na košarkarskem vozičku.
„Vsi vemo, kdo je Goran Dragić. Izvrsten igralec je, zato mi taka primerjava godi. Na meni je, da se še naprej trudim in razvijam.“