Liga NBA po poteh sprememb in napredka (KOLUMNA)

Rubrika: Liga NBA

unnamedDamir Rađenović je rojen 1976. leta v Postojni. Prve košarkarske korake je naredil v KK Ilirija, nato pa je 6 let igral za vse mlade selekcije Union (takrat Smelt) Olimpije. Košarko je več let igral tudi na univerzi v ZDA, zdaj pa je strokovni komentator NBA tekem na Sportklubu. Kljub zrelim letom je še vedno aktiven igralec.


Liga NBA po poteh sprememb in napredka

All Star vikend v ligi NBA je ravno pravšnja priložnost, da si oddahnemo od zgoščenega urnika tekem, analiz, poškodb, tračev in vsega pompa, ki ga ponuja redni del NBA lige ter se malo obrnemo v prihodnost.

Med vikendom smo v New Yorku bombardirani z vsemi mogočimi marketinškimi prijemi pisarne NBA. Na ogled bodo vse zvezde, ki jih liga trenutno premore, razen poškodovanih Dwyana Wada, Kobeja Bryanta, Blaka Griffina, Anthonyja Davisa, priča smo bili spektakularnemu tekmovanju v zabijanju in trojkah, prav tako pa smo si lahko ogledali tekmo mladih zvezd, ki nam bo dala vpogled v igralsko prihodnost lige.

A kakšna je v resnici prihodnost NBA? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se malce ozremo v preteklost in trenutno stanje. NBA se hitro spreminja, čeprav se nam včasih ne zdi tako. A na primeru skrajšanja črte meta za tri točke, ki se je v NBA zgodila v sezoni 1994/95 in je trajala do konca sezone 1996/97, se lahko prepričamo, da to ni bilo tako dolgo nazaj kot se nam včasih zdi.

Latrell Sprewell. foto: nba.com
Latrell Sprewell. foto: nba.com

Spremembe v NBA so pozitivne. Produktno (košarka je glavni produkt lige NBA) se je liga transformirala iz sebične igre z ogromno izolacije in poizkusov ena-na-ena ob prestopu v novo tisočletje v bolj ekipno, ki jo zadnja leta z užitkom spremljamo na tekmah aktualnih prvakov San Antonia. Sistem igre Spursov dejansko spominja na čase iz konca 80-ih let prejšnjega stoletja in takrat je bila košarka zabavna, moja generacija pa se je vanjo zaljubila ravno v tem obdobju. Poleg slabe igre v NBA na prelomu iz 20. v 21. stoletje, je bila kriza še globja, saj je bilo veliko negativnega PR-a zaradi različnih neumnosti, ki so jih NBA igralci počeli izven igrišč. Liga je imela od vsem dobro znanih Portland “Jailblazers” do individualnih primerov pretepov in nešportnega obnašanja v poznih nočnih urah različnih igralcev, veliko težav pri prehodu iz t.i. Jordan ere v ero novega tisočletja. Takrat so zaradi napačnih razlogov v ligi kraljevali Shawn Kemp, Rasheed Wallace in Latrell Sprewell. Če k temu dodamo zelo obrambno naravnane tekme s počasnim tempom igre in slabimi odstotki zadetih metov, pomanjkanje talenta in resničnih zvezd, smo se takrat upravičeno bali za prihodnost in zanimivost NBA.

foto: warriorsworld.net
foto: warriorsworld.net

A danes je situacija precej boljša in ne kaže na to, da bi NBA imela nepopravljive težave v prihodnosti. Liga ima spet veliko zvezd (LeBron James, Kevin Durant, Steph Curry, James Harden, Blake Griffin, Chris Paul, Carmelo Anthony, Marc Gasol, Tony Parker, Tim Duncan, Dirk Nowitzki, Russel Westbrook in tudi Goran Dragić) in še več bodočih zvezd, ki bodo kraljevali v ligi še približno desetletje (Anthony Davis, Kyrie Irving, John Wall, Andrew Wiggins, Jabari Parker, Bradley Beal, Klay Thompson, Damian Lillard, Nikola Vučević, Joel Embiid, Victor Oladipo, Gordon Hayward, Rudy Gobert in prihajajoči mladi upi). Še bolj pomembno, liga ima nekaj odličnih trenerjev, ki v svoji osnovni filozofiji zagovarjajo ekipno igro, hitro tranzicijo v napad, natančne rotacije v obrambi, več analitike in boljši izkoristek vsakega igralca ekipe (Gregg Popovich, David Blatt, Brad Stevens, Mike Budenholzer, Brett Brown, Quin Snyder, David Joerger, Rick Carlisle, Jeff Hornacek in novinca Steve Kerr ter Derek Fisher). Zato lahko trdimo, da ima glavni produkt lige NBA (kvaliteta igre) sveto prihodnost.

Optimizem glede prihodnosti lige NBA velja tudi v finančnem smislu, saj je povprečna vrednost franšize v NBA iz 207 milijonov dolarjev leta 2001 zrasla na neverjetnih 1,106 milijarde v letu 2015. Torej, vrednost franšiz je v 14ih letih v povprečju narasla za več kot petkrat, največ pa je vrednost pridobila v zadnjem letu, ko se je skoraj podvojila! Oktobra 2014 je liga (zdaj je njen letni prihodek vreden 4,56 milijarde) podpisala novo pogodbo za televizijske pravice z znanima produkcijskima hišama ESPN in Turner Sports, ki bo začela veljati od sezone 2016/17 naprej in s katero bo v devetih letih zaslužila 24 milijard $, oziroma 2,6 milijarde $ na leto, kar predstavlja 280% povečanje prihodka NBA iz naslova TV pravic na letni ravni.

Adam Silver. foto: nba.com
Adam Silver. foto: nba.com

Novi komisar lige NBA Adam Silver, zaprisegel je 1. februarja 2014 in s tem nasledil Davida Sterna, ki je bil komisar NBA 30 let, ne spi na lovorikah predhodnika, ki je tekmovanje dvignil na globalno raven in posel, a je imel tudi svoje napake. Ligi je z nekaterimi manjšimi popravki že dal novega vetra v jadra, zdaj pa odpira še nedotaknjene teme v povezavi z NBA. V intervjuju, ki ga je 28. januarja 2015 dal časopisu ESPN The Magazine, je glede športnih stav v NBA dejal sledeče: “V vseh glavnih športih v ZDA – ameriški nogomet, baseball, košarka, hokej na ledu – bi morale biti dovoljene in regulirane na državni ravni.” S temi besedami je dregnil v okorele strukture državnega spopadanja s stavami na športne dogodke in se zavzel za legalizacijo le-teh. Da mu odpiranje novih tem ni tuje pa je pokazal tudi pri sponzorskih napisih na dresih košarkarjev lige NBA, saj je glede tega izjavil: “Ne morem točno potrditi datuma, kdaj se bo to zgodilo, a sponzorski napisi na dresih NBA košarkarjev so neizogibni.” Zadnji dokaz, da bo NBA, če nič drugega, ostala prodorna in zanimiva organizacija, pa je Silver ponudil z naslednjimi besedami: “Težko je imeti eno NBA franšizo v Evropi. Tja moramo stopiti z obema nogama. Zato bi potrebovali vsaj štiri evropske NBA franšize. Z vidika časa je težko oceniti, kdaj bi se to lahko zgodilo, a širitev NBA v Evropo je naša usoda.”

Razlogov za pozorno spremljanje svetle prihodnosti lige NBA je več kot dovolj. A medtem nikakor ne pozabimo živeti v sedanjosti, zato uživajmo v najlepši igri na svetu – košarki.

Kolumna izraža mnenje avtorja in ne nujno uredništva kosarka.si.