Zakaj je Slovenija ostala brez moškega All Stara? Ženska košarka gre po svoje, All Star bo!
Ob koncu leta, ali pa v mesecu januarju, je bil ponavadi čas, ki je bil namenjen tekmi zvezd, tako v moški kot v ženski konkurenci. A očitno temu ne bo tako. „Moškega in ženskega All Stara zaradi zasedenosti urnika tekem in evropskega prvenstva U18 ne bo v letu 2016, obstaja pa ideja, da bi ju organizirali spomladi,“ so nam potrdili vest tudi na Košarkarski zvezi Slovenije.
Ženske gredo po svoje!
Pa to ne bo povsem držalo! Ob tem pa smo se za pojasnila obrnili tudi na Združenje ženskih prvoligašev, ki ga vodi Borut Kop, ki ne skriva ogorčenja zavoljo razmišljanja košarkarske zveze, da bi v sezoni, ko je slovenska košarka zabeležila največji uspeh, ostala brez tekme All Star. „Imeli bomo All Star, vabljeni 8. januarja! Spomladi pa bomo organizirali tudi Dan ženske košarke!“ je še povedal Kop.
Gorjan bi domači : tujci
Številne je novica o prestavitvi šokirala in presenetila. Letna snidenja so bila namenjena druženju, predvsem pa analizi narejenega, na delu pa smo videli tiste, ki prihajajo in obetajo. Tradicija, ki je ne gre prekinjati kar tako. Brez razloga. Pa tako ne mislijo vsi. „Mislim, da je vseh tekem preveč. Saj niti ni termina, ko bi to tekmo lahko odigrali. Klubi so prezasedeni. Pa tudi sam All Star se je razvodenel. To ni več to, kar je bilo. Predlagam, da si vzamemo leto dni premora in potem začnemo znova. Predvsem pa je treba dati tej tekmi nov tekmovalni pomen – morda ne bi bilo slabo, da bi spet imeli tekmo domačih in tujih igralcev,“ razmišlja o odpovedi moške All Star tekme Ladivoj Gorjan, ki je skupaj z bratoma Zvezdanom in Zoranom Martičem leta 1992 organiziral 1. All Star tekmo.
Avanzo, Blažič, Močnik
Mnogi pa menijo, da je problem Košarkarska zveze Slovenije pri organizaciji All Star tekme bolj kadrovski kot pa usklajevanje terminov. Dosedanje vodje projektov All Star tekme Matej Avanzo in Anže Blažič sta se poslovila, tekme All Star pa sta s svojo ekipo organizirala zgledno in na nivoju. Naslednika za sabo nista pustila. Še najbližje temu je bil Aljaž Močnik, ki pa je jeseni letos prestopil ravno v podjetje Sportanzo k Avanzotu in Blažiču.
O tem, kako organizirati All Star, smo govorili prav z Anžetom Blažičem:
Koliko ljudi je pripravljalo ponavadi All Star tekmo?
„Na dogodkih v manjših dvoranah je sodelovalo okoli deset članov organizacijske ekipe, na dan dogodka pa se jim je pridružili še enkrat toliko prostovoljci in mladih košarkarjev lokalnega kluba, ki so pomagali pri izvedbi in katerih pomoč je bila neprecenljiva. Na obeh All-Starsih v Stožicah se je skupna številka vsaj podvojila.“
Kaj je pri taki prireditvi najbolj pomembno?
„V organizacijskem smislu, da je vsaka podrobnost zelo skrbno načrtovana, v splošnem pa zabava košarkarjev (mladih in članov) ter obiskovalcev.“
Za kakšen finančni zalogaj gre pri takem projektu?
„Finančni zalogaj je odvisen od dvorane ter dogovora z lokalnim organizatorjem, s katerim smo vselej stremeli k temu, da so stroški čim manjši ter, da se dogodek s sponzorji, vstopnicami in ostalimi prihodki pokrije vsaj s pozitivno ničlo.“
Se strinjate s tem, da je prireditev malce izgubila na zanimanju?
„Na zanimanju je, na žalost, v zadnjih letih izgubila slovenska klubska košarka na splošno, manjše zanimanje za All-Stars pa je le posledica tega.“
Vas preseneča podatek, da letos All Star tekme ne bo?
„Škoda je, da All-Starsa ne bo, je pa dejstvo, da ga je v običajnem terminu v tej sezoni zaradi tekem Lige Nova KBM in Lige ABA nemogoče organizirati. Morda bi bilo smiselno razmisliti o organizaciji zgolj tekem mlajših kategorij, saj je to lepa priložnost za mlade, ki se na All-Starsu lahko predstavijo širši publiki, navzočim trenerjem, se v sproščenem vzdušju podružijo in zabavajo.“
Vsi imajo težave, ne le Slovenija
Očitno moška tekma All Star rabi nov zagon, o tem razmišlja tudi Uroš Okoren, direktor agencije za športni marketing Sportelement. „Moški All star pa je res vprašanje če ga ima smisel izvajati v obstoječi formi, ker verjetno predstavlja samo dodaten strošek in ne neko osnovno funkcijo – promocijo košarke, lige in igralcev in dodatne aktivnosti za sponzorje. Saj nima samo Slovenija teh težav – podobno je tudi drugod – zaradi inflacije košarke (domače in predvsem tuje) po televiziji in hitrem odhodu boljših slovenskih igralcev v tujino je potem težko narediti en dogodek, ki nima prave tekmovalne teže, hkrati pa igralci niso tako prepoznavni, da bi zaradi njih ljudje prišli v dvorano. To so skušali reševati z raznimi tekmami bivših igralcev in ostalih VIP-ovcev, ampak so bili tisti potem skoraj bolj promovirani (in potem v očeh gledalcev posledično tudi bolj zanimivi) kot sama glavna tekma… V prvem koraku je rešitev boljša prepoznavnost same lige, potem pa tudi v samem formatu tekmovanja, da se dvigne tekmovalnost, nagradi igralce za nastop, navijače in posamezna lokalna okolja bolj vplete v samo dogajanje, ne samo preko glasovanja… In seveda potem na koncu tudi skupaj s sponzorji pripraviti en atraktiven produkt, ki bi bil zanimiv širši množici in od katerega bi imela potem slovenska košarka večjo korist.“