V Rogaški spet zaigral in prišel do Jureta Zdovca, zdaj prvo ime češke Prage

Prvič je v svoji karieri letos na tuje šel tudi 23-letni Mitja Nikolič (200 cm, 1991), ki je svoj drugi začasni dom našel na Češkem, nosi dres 11. ekipe tamkajšnje lige USK Praga. Če ne bi bilo poškodbe in nekaj porazov, bi bil vtis še boljši, a se Mitja zaveda, da je košarka tek na dolge proge, na njem pa ne manjka vzponov in padcev. Vse to je že okusil na svoji koži.

Matej Krušič in Mitja Nikolič Smrdelj (Foto: tino-photography.com)

Poklical ga je Alilovič

»Po zaključenih pripravah v članski reprezentanci me je poklical Miro Alilovič poklical, rabil je igralca. Ko sva se dogovorila, so se stvari začele odvijati zelo hitro. Bil je avgust tako, da mi je to prišlo kot naročeno saj sem potreboval klub,« Mitja razkrije, kako je prišel na Češko. O češki košarki prej Mitja ni vedel kaj veliko, z nekaj nasveti pa mu je pomagal nekdanji soigralec iz Laškega Rashid Mahalbašić, ki je bil še lani član Nymburka.

»Zagotovo je bila to dobra stvar, da sta tukaj bila že dva Slovenca (poleg Mira Aliloviča še Matej Krušič), saj je bil to zame prvi odhod na tuje in zmeraj je dobro imeti nekoga, ki ga poznaš,« je bilo Mitji lažje, ko je šel prvič na tuje. Alilovič ga je dobro poznal, zato mu je zaupal nosilno vlogo, Mitja je nosilec igre, delovno mesto pa krilni položaj, po potrebi se seli tudi na »štirico«.

Prvi strelec, največja minutaža

»S svojo igro sem zadovoljen, zmeraj pa bi bilo lahko bolje. Sem tip človeka, ki strmi vedno k višjim ciljem, zato bom rekel, da bi lahko bilo še boljše,« ni povsem zadovoljen s svojimi predstavami. Na tekmo igra več kot 32 minut, beleži pa po 15.5 točke (prvi strelec ekipe), 5.3 skoka in 2.1 podaje.

Številke bi bil še boljše, če ne bi bil več kot mesec dni poškodovan. Tretjega decembra mu je na tekmi proti Brnu igralec nasprotne ekipe padel na zunanji del kolena. Poškodovale so se notranje vezi in meniskus. »Poškodba je že skoraj sanirana, ne občutim več velike bolečine v kolenu. Okreval sem s terapijami in rehabilitacijskim programom. Pri tem mi je pomagal tudi moj osebni trener Jure Drakselj,« pa Mitja potrdi, da so zdravstvene težave preteklost.

Oster ritem

»Če češko ligo primerjam s slovensko, lahko rečem, da je češka liga precej težja za igralce, saj si tekme tukaj sledijo ena za drugo, sreda in sobota. Tuji igralci, ki igrajo v drugih ekipah pa so na višjem nivoju kot tuji igralci pri nas. Igra se trda, moška in fizična košarka,« naš sogovornik primerja slovensko in češko prvo ligo.

Pohvali tudi razmere v klubu, čigar barve brani. »USK Praga je urejen češki klub, ki se večinoma ukvarja z mladimi perspektivnimi češkimi igralci. Razlike po tem času tukaj, več ne občutim saj sva se tako jaz kot Matej vklopila v timski duh. Pritiskov kluba tako rekoč ni. Glede stanovanja in hrane imamo urejeno, tako je tudi plača točno na datum.«

Hvaležen Rogaški Slatini in Novakoviću

Nikolič je bil član Slovana in Zlatoroga, ki pa ga je zapustil. Minute in priložnost je našel v Rogaški Slatini, tega ne pozabi izpostaviti. »Tako kot sem že omenil, sem človek, ki zmeraj težim k visokim ciljem. Čez ta leta me je vodila močna volja in želja po igranju. Pri tem je imel veliko vlogo tudi Damjan Novaković in KK Rogaška Slatina. Ogromno moči in spodbude so mi vlivali tudi starši. Dobre igre v klubu so me pripeljale do B reprezentance, kateri je sledila uvrstitev tudi v A reprezentanco. Na vse skupaj gledam kot dobro in pozitivno izkušnjo, ki verjamem, da se bo letos ponovila,« ne skriva ambicij, da se znova najde na seznamu Zdovčevih.

Povezani med sabo

Nikoliči so precej povezani, čeprav so danes na treh koncih sveta. Starša vodita picerijo v Postojni, mlajši Aleksej navdušuje v Sarajevu, Mitja pa na Češkem. »Z bratom sva zelo povezana in se veliko slišiva preko družbenih omrežij. Spremljam tako njegovo pot kot dosežke njega in njegove ekipe, ki ji gre letos še posebej odlično,« začne Mitja z bratom, potem pa s starši. »Moja starša imata v mojem življenju pomembno vlogo, saj sta ravno ona dva tista, ki sta me naučila vztrajnosti in tega, da se borim in ne obupam. Vsakodnevno pa je tukaj tudi moja punca, ki mi stoji ob strani in me maksimalno podpira.«

Kako naprej, si ne beli glave, igra dobro, statistika je prava. »Trenutno sem popolnoma osredotočen na sezono, ki še ni zaključena. Več bo znanega ob koncu, so pa možnosti odprte. S prvo izkušnjo na tujem sem zadovoljen, saj sem v zdravem in urejenem klubu. Veliko vlogo sta tukaj odigrala tudi Miro in Matej, saj je tako vse veliko lažje,« pa se ne pozabi še enkrat zahvaliti rojakoma.