Udrih mu je vedno čestital, zdaj v lov na slovaški naslov proti rojaku Zadniku

Komarno našega legionarja Siniše Biliča (201 cm, 1989) je poskrbelo za veliko presenečenje. V polfinalu slovaške lige je s 4:1 v zmagah odpravilo Inter Sama Udriha in se prebilo v finale (proti Prievidzi Uroša Zadnika), tudi zahvaljujoč dobrim igram Biliča. »Redni sel smo končali na drugem mestu, imeli smo prednost domačega terena. Pritiska pa nismo čutili proti Interju, ki je vedno favorit za naslov prvaka. Odločila je naša timska igra, ki jo kažemo celo leto,« je Siniša uvodoma pojasnil, kako so odpravili Udrihove. Prav slovenski legionar je tudi v očeh Siniše Biliča ostal dobro zapisan.

Finale 25.4.

»Vedno sva govorila pred vsako tekmo. Zmagali smo 4:1, igralci Interja pa nam niso dajali rok po porazu. Razen Samo Udrih je vedno prišel do nas in čestital. Ob koncu serije nam je zaželel srečno v finalu z upanjem, da postanemo prvaki. S svojo igro v finalu pa nisem zadovoljen,« nadaljuje Bilič, ki je vesel, da so njegov manjko v polfinalu nadomestili soigralci. Na zadnji tekmi polfinala je o zmagi 91:87 v 13 minutah prispeval 8 točk in 3 skoke, sicer pa v tej sezoni v slovaški ligi beleži po 12.4 točke, 5.5 skoka in 2.1 podaje, v povprečju igra po skoraj 29 minuta na tekmo. Sedaj so s soigralci prosti do 25.4, ko se začne finale. »Dovolj časa je, da se odpočijemo,« razkrije Siniša plane ambiciozne sredine, ki je zadnja leta stalno pri vrhu slovaške lige.

V tretji sezoni na krilu

Komarno je v zadnjih štirih letih igral tri finala, enkrat pa izpadel v polfinalu. To so lepi uspehi za klub, ljudje imajo košarko radi, dvorana Mestna športna hala pa je redno polna. Siniša je v svoji tretji sezoni v Komarnu eden od nosilcev in ključnih mož v ekipi trenerja Čurovića. »Igram na poziciji krila, kar mi ugaja. Trener Čurović je mlad in ambiciozen trener, ki je v klub prinesel precej svežine. Je dober strateg, na vsako tekmo pa nas dobro pripravi,« opiše Siniša svojega šefa.

Plače točne, Dunaj blizu

Siniša je vzljubil mesto, ki je manjše, a prijetno. V prostem času največ počiva, rad pogleda kak film. Ko je čas, se odpravi na kak izlet. Komarno ima izvrstno lokacijo – precej blizu so Bratislava, Dunaj in Budimpešta. »Vse je le uro proč,« pove Siniša. Pravi, da je standard življenja nižji kot v Sloveniji, kava stane en evro, v Bratislavi nekaj več. Slovaki imajo podobno hrano kot Slovenci, pojedo pa veliko riža. Vesel je, ker so plače točne, kot tujec pa lahko dostojno živi. Opazil pa je, da Slovaki precej stavijo na tuje košarkarje, predvsem iz ZDA in področja nekdanje Jugoslavije.

Srečal rojake

»Ko sem končal v Elektri, sem hotel na tuje. Pri iskanju prvega kluba mi je pomagal Vlado Gavranovič. Sedaj se počutim dobro, vesel pa sem, ker sem dokazal, da lahko igram tudi v tujini. Bom pa moral še kaj narediti, da bom rekel, da sem uspešen,« ambicij Siniši ne manjka. Ali bo ostal v Komarnu, se bo odločil po finalu. Se pa je v tem času naučil jezika. Vsakič znova pa se razveseli, ko sreča rojake. Letos že drugič si je segel v roke z akrobatsko skupino Dunking Devils, ki je vnovič nastopila na slovaški tekmi zvezd.