Tušak: Trener z nasiljem izgubi avtoriteto in še zniža igralčevo samozavest

Z enim vodilnih slovenskih športnih psihologov dr. Matejem Tušakom, rednim profesorjem psihologije športa na ljubljanski Fakulteti za šport, smo se pogovarjali o dveh perečih temah – slabih reakcijah ekip, ki si na tekmah priborijo visoko prednost in nesprejemljivih prijemih trenerjev, ki vključujejo nasilje.

foto: matejtusak.si

Ljubljanska Union Olimpija je v soboto po prednosti 18 točk izgubila tekmo 6. kola ABA Lige z Metalcem iz Valjeva, ki do tedaj na kontu še ni imel zmage in bi – ob pogledu na kvaliteto obeh moštev in izkušnje – moral biti v vlogi velikega “outsiderja”.

“Vnaprej je potrebno imeti pripravljeno taktiko, se pogovarjati o situaciji, kaj se zgodi, če bo prišlo do visoke prednosti. To spada k taktični in psihološki pripravi. Da si pripravljen na vse stvari, ki se lahko zgodijo, da imaš odgovore in da ti tovrstne situacije ne predstavljajo stresa. Potem je precej lažje rešiti take probleme. Tu je ključna vloga trenerja, ki te poteze povleče ali pa ne,” uvodoma pove Tušak, ki sodeluje z velikim številom najboljših slovenskih športnikov, uspešno pa je nekaj časa deloval tudi pri serijskih državnih košarkarskih prvakih iz Novega mesta.

Ob kadrovskih rošadah pomagal Krki

“V Krko sem vskočil vsakič, ko je prišlo do menjave trenerja – do tega, da se je tim razbil oziroma so pripeljali nove košarkarje ali nekatere odpustili. V zelo kratkem času je bilo potrebno vzpostaviti nov tim, kar ponavadi traja nekaj mesecev, mi pa smo to poskušali storiti čim hitreje. Mislim, da smo uspeli in da smo z nekimi mehanizmi hitro prišli do učinkov, do katerih je sicer moč priti po petih ali šestih mesecih. Odziv je bil dober, ker te igralci še vedno samostojno sodelujejo z mano, tudi mimo Krke.”

Po mnenju profesorja Tušaka je za slovenske klube, tako Krko kot Union Olimpijo, primeren le en recept – z mladimi fanti ustvariti izjemno kemijo v ekipi, ki bi kot celota lahko premagovala bogatejše in bolj renomirane nasprotnike. “Imamo omejene klubske proračune. Morali bi delovati tako, da dosežejo maksimalo kvaliteto delovanja ekipe teh posameznikov. Le tako lahko naša moštva prosperirajo, s posamezniki ne. Če se naredi ekipa iz mladih fantov in se vzpostavi timski duh, potem je s takim moštvom možno marsikaj doseči, čeprav imena niso najbolj zveneča in njihove individualne kompetence niso tako visoke kot tiste od njihovih konkurentov. Brez tega proti dražjim moštvom enostavno ni mogoče.” 

Trenerji in igralci so v osnovi bolj agresivni

Seveda nismo mogli mimo primera, ki je močno razburkal srbsko in celotno balkansko košarkarsko javnost. Trener Partizana Duško Vujošević je po porazu v Jeruzalemu znova izgubil živce in po vratu udaril svojega varovanca Mihajla Andrića. “Takih situacij je veliko. Vedeti moramo, da so tako igralci kot nekdanji igralci, nekateri izmed njih tudi kot trenerji, v osnovi bolj agresivni. Vsaka tekma močno povečuje stres in možnost agresivnega vedenja. Ko nastopijo težave, ko gre kaj narobe … se nato zgodi, da se trenerji ne znajo obvladati. Je pa dejstvo, da nekdo, ki je trener, si takih oblik vedenja ne bi smel privoščiti. To je popolnoma jasno.”

Trener takemu igralcu še bolj zbije samozavest

In na kakšen način lahko podobna poteza trenerja vpliva na igralca, predvsem mladega?

“V takem primeru lahko trener popolnoma izgubi avtoriteto. Kot drugo lahko doživi odpor pri tem igralcu, razen če gre za izrazito nesamozavestnega posameznika. Potem lahko poveča njegovo odpornost na stres in mu še zniža že tako nizko samozavest. Ta mlajši igralec bo v prihodnjih stresnih situacijah še slabše odreagiral.”

Pri Vujoševiću gre za na nek način za simptomatično reakcijo, saj je bil lani še bolj agresivnega prijema deležen takrat najboljši posameznik Partizana Bogdan Bogdanović, ki je nasploh z Vujoševićem večkrat prišel navzkriž. Nepisano pravilo narekuje, da se trenerji podobnih fizičnih napadov poslužijo, ko gre za mladega posameznika.

foto: rantsports.com

Smodiša ali O’Neala se ne bi lotil

“Neprilagojeno agresivno vedenje se načeloma izrazi proti nekomu, proti komu si upaš … proti igralcu, ki se ne bo postavil nasproti. Me prav zanima, če bi se tak trener upal postaviti nasproti Matjažu Smodišu. Ali pa proti nekomu, ki predstavlja avtoriteto in je obenem še višji in močnejši. Proti Shaquilleu O’Nealu se na tak način zagotovo ne bi postavil,” razloži Tušak in doda, da je povsem normalno, da taki posamezniki proti trenerju ne nastopijo z isto mero agresije in da njegovega dejanja ne obsojajo: “Želimo si agresivnosti v mejah dovoljenih norm. Včasih so igralci vezani na trenerja in v kolikor bi nastopili proti njemu, češ da je storil nekaj narobe, naslednje tekme ne bi igral. To je popolnoma jasno. Če pa bi šlo za ključnega igralca, močnega, na katerega se celotna ekipa upira, bi pa lahko trenerja v tem primeru prisilil k odhodu iz kluba.”

“Gre tudi za preizkus moči, kdo je močnejši. Trener si bo tako stvar dovolil proti najstniku oz. mlademu igralcu. Jeff Hornacek ne bo šel s takim pristopom proti Goranu Dragiću, ki je nosilen član moštva, temveč bo storil vse, da bosta dober tim in bosta imela kontrolo,” še za konec doda naš sogovornik.