Toni Kukoč: “Bullsi iz sezone 1995/96 bi zagotovo premagali Warriorse.”

»Stavim, da bi vsaj 15, verjetno 16, igralcev reklo, da bi jih lahko premagali,« je na vprašanje, katero moštvo bi slavilo zmago, če bi se med seboj pomerili Golden State Warriorsi iz te sezone, in Chicago Bullsi iz sezone 1995/96, odgovoril Toni Kukoč. Legendarni hrvaški igralec, ki je z Biki osvojil tri naslove prvaka Lige NBA, je zdaj ambasador moštva iz Vetrovnega mesta, ki je v sredo gostilo aktualne prvake.

Svoje je dodal tudi nekdanji center Bullsov, Bill Wennington: »O sezoni 1995/96 sem letos razmišljal veliko več, kot do zdaj, saj so Warriorsi tako blizu tega, da jo ponovijo. Nekaj dni nazaj so v Detroitu doživeli četrti poraz in lagal bi, če bi rekel, da nisem bil srečen, ko se je to zgodilo. Toda rekordi so, da se jih poruši. Nekega dne se bo zgodilo. Dlje, ko to traja, bolje bo. So sijajna ekipa, ki igrajo v odličnem sistemu, žoga zelo dobro kroži, in zabavno jih je gledati.«

Sredo so Warriorsi začeli z izkupičkom 38/4, s tem pa zaostajajo za ritmom, ki bi jim ob koncu sezone prinesel rekordnih 73 zmag. Kljub temu pa ima Golden State, po ESPN košarkarskem indeksu moči, kar 14,3-odstotno možnost, da v tej sezoni zmaga na vsaj 70 tekmah. Njihove možnosti so še poskočile po visoki zmagi nad Cleveland Cavaliersi (132:98) v ponedeljek.

Kar nekaj nekdanjih igralcev Chicaga se je v sredo zbralo v United Centru. Kukoč pravi, da je igral Warriorsov ‘prelepa’. Nekdanji branilec Bikov, Randy Brown, je rekel, da je to, kar so do zdaj dosegli igralci Golden Statea, ‘kar nekoliko strašljivo’. Wennington, radijski komentator tekem Bullsov, v igri Warriorsev opazi veselje in podobnosti z igro Chicaga iz tiste legendarne sezone.

»Največja podobnost je predvsem v tem, da igrajo skupaj. Uživajo na parketu. Zdi se, kot da iskreno uživajo v družbi drug drugega,« je povedal Wennington. »Vsi razumejo svojo vlogo v ekipi, ne glede na to, ali začnejo tekmo v prvi peterki, ali pa odigrajo le deset minut, in še uživajo v tem. Tako smo delovali tudi mi. Seveda sem si takrat želel začenjati tekme, a to mesto je bilo rezervirano za Luca Longleya. Vedel sem, kakšne so moje naloge, in vsakič, ko sem stopil na parket, sem počel točno to, enako pa velja za Randyja Browna, Juda Buechlerja in Stevea Kerra. Vsi smo želeli igrati več, to pa je dobra stvar. V ekipi moraš imeti igralce, ki si želijo igrati več, kljub vsemu pa razumejo svojo vlogo, in kaj morajo narediti, da bo ekipa uspešna.«

Tako kot v tej sezoni Stephen Curry, ki je vodilni strelec lige in gonilna sila napada Golden Statea, je bil v sezoni 1995/96, motor moštva Chicaga Michael Jordan, ki je v povprečju dosegal 30,4 točk na tekmo. To je bila prva celotna sezona za Jordana po vrnitvi iz prve upokojitve, in Bullsi so dominirali. Bili so vodilni v ligi po številu doseženih točk na tekmo (105,2), efektivnosti napada (115,2) in efektivnosti obrambe (101,8). Imeli so dva velika niza zmag, po 13 in 18 tekem, v prvih treh krogih končnice pa so na 12 tekmah zmagali 11-krat. V velikem finalu so nato s 4-2 v zmagah odpravili Seattle Supersonicse.

»Spomnim se, da je Michael prišel na priprave in rekel, da bo zanj vsaka tekma rednega dela, kot da je že končnica. Vsi se spomnimo, da so Bullsi prejšnjo sezono [1995] izgubili proti Orlando Magicom v finalu vzhodne konference. Kar je Michael rekel, tega smo se držali,« se spominja Brown. »Imeli smo veteransko moštvo in odličen sistem. Imeli smo veliko sreče s poškodbami, ki jih je bilo takrat malo.«

Igralci se niso uspeli izogniti primerjavam med ključnimi členi obeh ekip.

»Za Klaya Thompsona bi lahko rekli, da je kot Scottie Pippen. Draymond Green bi bil lahko Dennis Rodman, a mi smo imeli Tonija. Vsi pozabljajo, kako dober je bil Toni in kaj je pomenil naši ekipi. Toda tudi oni imajo kar nekaj odličnih igralcev, ki zelo dobro zakrpajo luknje okoli njih,« je svoje mnenje o obeh moštvih podal Wennington.

Vprašanju o Curryju se ni uspel izogniti Kukoč, ki pa meni, da se naslov najboljšega igralca v ligi ne bi smel tako zlahka pokloniti Stephu.

»Veliko ljudi je, ki mislijo, da je Steph najboljši igralec v ligi,« je povedal Kukoč. »Težko je reči kaj proti temu, da je najboljši igralec, zagotovo pa je najboljši strelec, zelo talentiran v vodenju žoge, in vse to s pridom izkorišča. Ampak če gledaš nanj z vidika celotne košarkarske igre, torej z obrambnega vidika, skakalnega vidika, vse to… Mislim, da ga ne moremo primerjati z LeBronom Jamesom ali pa s kakšnim drugim igralcem. V ta pogovor bi vključil tudi našega Jimmyja Butlerja. Tako napadalno, kot obrambno, sta oba izjemna.«

Lepota igre Golden State Warriorsov je v tem, da ne glede na vse, kar se dogaja na parketu, igrajo znotraj svojega sistema, in od tega ne odstopajo. Tudi v primeru, da nekdo zgreši nekaj metov zapored, še vedno bodo soigralci verjeli vanj, in mu podali žogo, da vnovič vrže na koš. Ne prilagajajo se svojim nasprotnikom, ampak svojo igro vsilijo njim. To je bilo lepo razvidno na srečanju s Cavsi, ki so se Bojevnikom zoperstavili z izjemno fizično igro, a Warriorsi so imeli pripravljen odgovor.

Kljub temu, da nekdanji soigralci privoščijo uspeh Steveu Kerru, ki še vedno okreva po operaciji hrbta, ki jo je opravil med poletjem, pa se vsi zavedajo, da je pred Golden Stateom še dolga druga polovica sezone.

»Steve točno ve, kaj počne,« o Kerru pove Wennington. »Druga polovica sezone je težja, kot prva. Na koncu jih bo spomnil na to, da ni pomemben izkupiček zmag in porazov… Pomemben je prstan za naslov prvaka.«

Brown, ki se je v ligi proslavil kot odličen obrambni igralec, kruh pa si trenutno služi kot pomočnik trenerja pri Bullsih, je za konec povedal: »Malo šampanjca bo zagotovo steklo, ko bodo izgubili enajstič v sezoni. Temu se zagotovo ne bom uprl.«