Slovenski sodniki: preprečiti vrtičkarstvo in ne soditi le zaradi denarja

Ludvik Fekonja, bogate izkušnje ima iz nekdanje jugoslovanske lige, sodil pa je na vseh ravneh v Sloveniji, je postal novi predsednik Združenja slovenskih košarkarskih sodnikov. Ambicij in želja mu ne manjka, v prvi vrsti pa bi rad zagotovil s svojimi sodelavci kvalitetne pogoje za delo v okviru pravilnikov in sprejetih sklepov organov ZKSS. V ZKSS bi rad vrnil prepoznavnost kvalitete in pripadnost združenju. V dogovoru s Košarkarsko zvezo Slovenije pa si želi vrniti na slovenski parket najboljše slovenske sodnike.

Kje je ZKSS danes?
»Kje je naše združenje? Vsaka taka izredna situacija pomeni, da nekaj ni najbolj v redu, da stvari ne funkcionirajo tako kot bi morale, da nekaj manjka. Glede na to, da sem v zadnjih tednih spoznal, da marsikaj ni dobro, bo treba vložiti precej napora, volje in časa, da se vrnemo na tisti nivo in raven organiziranosti in povezanosti, kot jo poznamo tisti, ki smo pravzaprav delali temelje te organizacije.«

Ovir in izzivov ne manjka.
»Žalosti me, da se je v združenju oblikovalo kar nekaj »vrtičkarjev«, ki ne gledajo še manj pa delajo za skupno dobro združenja, za interes slovenske košarke, ampak jim gre zgolj za zadovoljevanje svojih ambicij, potreb. V tem žargonu bi lahko rekel »Bolj jim gre za to, da čim bolje okopljejo svoj vrtiček in vnovčijo ter prodajo svojo zelenjavo.«

Kaj bi potem radi?
»No jaz bi rad iz teh vrtičkov naredil skupno polje, skupen vrt, kjer bi vzgajali najboljšo zelenjavo oz. pridelek, da bi pri tem vsi sodelovali, dajali svoja mnenja, si izmenjevali izkušnje, ter konec koncev počeli tisto, za kar smo se združili, se izobraževali.«

Kateri so ti vaši cilji?
»Ne skrivamo, da želimo dvigniti kvaliteto in izboljšati medsebojno sodelovanje in povezanost, predvsem pa vzpostaviti odkriti dialog z vsemi člani v združenju, dobro povezanost in sodelovanje s klubi ter boljše sodelovanje s Košarkarsko zvezo Slovenije. Osrednji cilj vsega pa je: naredili bi radi take pogoje, da bi sodniki vnovič radi z ponosom in veseljem opravljali svoje delo.«

Ni skrivnost, da sodniki služijo (tudi) zato, da imajo kak evro več v žepu.
»Opaziti je, tak trend se je vcepil v to združenje, da se sodi danes zaradi denarja, ne pa zato, ker bi nekdo imel rad ta šport.  Želel bi si, da bi bilo obratno, plačilo za dobro opravljeno delo pa bi bila nagrada. Osrednji motiv mora biti vrhunsko in dobro delo, uživanje v košarki in sojenju ter doprinos k blagostanju celotnega sodniške združenja.«

Kako poteka komunikacija s terenom?
»Takoj sem navezal stike s predsedniki združenj, tu pričakujem več pomoči, v teh dneh pa že potekajo sestanki z vsako ligo posebej. Skušali bomo najti skupne točke sodelovanja, s klubi si želimo sodelovanja, da bodo tudi oni imeli neko moč argumentiranih pripomb pri izvajanju sojenja, da najdemo in razrešimo vsa vprašanja, ki v tem hipu tako ali drugače obremenjujejo eno ali drugo stran.«

Ste zadovoljni z načinom in kvaliteto dela, ki ga opravljajo sodniki?
»Slovensko sojenje ima veliko vrhunskih sodnikov. Sojene v državni ligi je dobro, lahko bi bilo odlično! To pa je naš jasen cilj.«

Kako ga narediti takega?
»Predvsem nam manjka to, da bi vsi izkušeni sodniki s svojim aktivnim sodelovanjem prenašali svoje znanje in bogate izkušnje na mlade sodnike, ki prihajajo za njimi.«

In nadaljuje:
»Prepričan sem, da nam bo tudi to uspelo. Tega si želimo vsi akterji: Košarkarska zveza Slovenije, torej njen predsednik in generalni sekretar, združenja vseh ligašev in tudi klubi, na vse zadnje to od nas pričakujejo tudi gledalci. S pametnim delegiranjem sodnikom  bomo s pomočjo teh izkušenih sodnikov vrnili znanje v Slovenijo.«

Lahko predsednik, torej vi, vplivate na strokovno delo v vašem združenju?
»Kot predsednik nimam vsa pooblastila in moč pri vplivu na strokovno delo v ZKSS. To je področje, ki je po statutu v domeni predsednika strokovnega odbora ZKSS, ki je bil izvoljen na redni volilni skupščini pred dvema letoma.«

Kaj pa lahko potem storite vi?
»Moje sodelovanje z njim bo konstruktivno, skušal bom zagotovi sredstva za normalno delo in strokoven razvoj, pomagal bom z idejami, jih motiviral, sprejeli bomo vsa potrebne sklepe za nemoteno delovanje in izvajanje strokovnih akcij, seminarjev ipd .«

Pred leti je bilo na tapeti domnevno sporno poslovanje društva. Kaj pa danes?
»Pustimo zgodovino, danes smo v rdečih številkah. Predvsem za to, ker smo izgubili direktno obračunavanje sodniških stroškov. Zdaj se prek KZS-ja na račun ZKSS-ja steče precej manj denarja. Danes imamo s strani KZS za to leto odobreno 10.000 evrov, kot predsednik društva sem pred zahtevno nalogo – s člani UO ZKSS bomo skušali zagotoviti vsaj še 20.000 evrov za kvalitetno delovanje.«

Kaj ste dejali članom ZKSS-ja ob imenovanju?
»Vsi se moramo zavedati, da moramo spoštovati pravila, pravilnike, predpise in sprejete sklepe organov, da delajo v dobrobit ZKSS in da pričakujem njihovo pripadnost združenju. Tega v preteklosti ni bilo. Želel bi si bolj povezano in homogeno sodniško družino, v kateri bi starejši in izkušenejši prenašali znanje in veščine na mlajše rodove.

V preteklosti so se pojavljale tudi ideje, da bi sodnike vnovič delegirali v ZKSS, ne pa da to počne na KZS za to posebej zaposlena oseba.
»Moja pobuda je bila, tako pa razmišlja tudi KZS, da počasi razmislimo, da delegiranje, ne pa vodenje tekmovanja, prevzame ZKSS. To se ne bo zgodilo z danes na jutri, gre za proces.«