“Slovenci smo cenjeni, Poljaki pa se premalo zavedajo kvalitete lastne lige!”

Na Poljskem so slovenski košarkarji, in košarkarice, ter trenerji cenjeni. Da se dober glas o naši košarkarski deželi širi dalje, je letos poskrbel 40-letni . Na klopi ekipe Polski Cukier Torun je vzel pokal in bron v domači ligi.

Čestitke! Kako dalje?
„Hvala. Prejšnjo soboto smo podaljšali pogodbo, ostajam na Poljskem. Sedaj rešujemo igralski kader, ki ga imamo. Načrtujem, da bi priprave začeli 6. avgusta.“

Očitno ste se lani odločili prav.
„Predvsem sem obljubil zvestobo Torunu, sem imel na voljo tri ponudbe. A je bila ponudba kluba Polski Cukier najbolj konkretna, z vseh možnih vidikov. Odločil sem se pravilno. Sezona je bila krasna, nad vsemi pričakovanji. Predvsem pa smo imeli kontinuiteto, to šteje.“

Za vami je izjemna sezona, kjer ste naredili dober posel.
„V prvi vrsti smo si želeli zgraditi ekipo okoli domačih igralcev. Bili smo ena redkih ekip, ki nam je to večinoma uspelo. Za nameček smo večji del sezone odigrali z le dvema tujcema, ob koncu pa smo po predhodnem dogovoru dodali še enega tujega košarkarja. Ciljali smo na končnico, torej med osem najboljših, v pokalu pa ekipa ni bila nikoli višje kot v četrtfinalu.“

Kakšna je poljska liga?
„Menim, da se Poljaki morda premalo zavedajo kakovosti lastne lige, ki je povrhu vsega izredno izenačena. Osem krogov pred koncem rednega dela je bilo v igri za mesto v četrtfinalu še 12 ekip!“

Kakšni pa so pogoji za delo?
„Izjemni! Evropski! Na voljo imamo skoraj novo športno dvorano. Vsak igralec je imel svojo prostor v garderobi – povsem v slogu lige NBA. Na izjemni ravni je tudi medicinska služba. Ko se je kar koli zgodilo, se je to rešilo v nekaj urah.“

V prvenstvu ste bili bronasti, pokal pa ste osvojili v povsem zdesetkani postavi.
„V tednu pred tekmovanjem je ostal brez dveh krilnih centrov, eden si je zvil gleženj, pri drugem se je obnovila poškodba kolena. Na voljo sem imel dve petki, ostalo so bili branilci. Nastalo situacijo smo obrnili sebi v prid. Dejansko so se tekmeci morali podrejati naši igri.“

Slišati je, da vas nese prek meje Poljske.
„V klubu bi radi naredili korak naprej, zato se spogledujemo z nastopom v Evropi. Ni pa še jasno, v katerem evropskem pokalu bomo nastopili. Nas pa čaka naporna sezona. Tudi zato, ker so potovanja v poljski ligi relativno dolga; trajajo pa od štiri do osem ur z avtobusom. Zato klubi na Poljskem na gostovanja odhajajo že dan pred tekmo.“

Smo Slovenci še vedno tako dobro zapisani na Poljskem?
„Še vedno smo na Poljskem zelo cenjeni. Trenerji in igralci so na dobrem glasu. Še od časov, ko je tu igral Walter Jeklin.“

Je bila opcija, da v klub pripeljete kakega slovenskega košarkarja?
„Da, bila je kombinacija, a smo na koncu vzeli igralca na drugi poziciji. Je pa vedno dobro imeti ob sebi rojaka.“

Ste spremljali domači finale med Petrolom Olimpijo in Krko?
„Sem. Vesel sem, ker se je liga prebudila, vrh se širi. Pomembno je, da gre Olimpija v tej smeri naprej, da se okrepi. To je za slovensko košarko pomembno. Videli smo izjemen finale, ki je v dvorano zvabil ljudi, finale pa je imel svoj pravi naboj. Zadnje tekme so dejansko spremljali vsi. To je dobra popotnica za naprej. Zaključek pa je bil tak, kot bi si ga lahko le želeli: peta tekma in podaljšek. Pa tudi kvaliteta se počasi vrača. Najprej korak v dobri smeri za slovensko košarko pa je še večja finančna disciplina klubov. Je pa jasno, da je težko zadržati mlade v lastnih sredinah.“