Rems, Sagadin in Lorbek bodo združili moči!

Kdor ne spoštuje preteklosti, ne zna ceniti sedanjosti in prihodnosti. Tako pravi stari rek. Slovenska košarka je na težki preizkušnji. Nekaj je kriva sama, nekaj pa objektivne danosti (gospodarska situacija, konkurenca ostalih športov).

Kaj je merilo?

Tudi zato je teh časih dobro imeti vizijo, predvsem pa se pogovarjati, kaj bo jutri, pojutrišnjem. Če so merilo rezultati, potem imamo izenačeno ligo, v regiji pa nekonkurenčne klube. Če so merilo kvalitete nadarjeni mladi košarkarji, potem se nam ni treba bati. Ko pa pogledamo, kako se klubi krčevito borijo za preživetje, potem je prepozno tudi za alarm.

Raje na tuje

Žal pa ti mladci doma ne vidijo možnosti za razvoj. Pa bi jo morali. Kdo bo boljše skrbel za mladega igralca kot pa matica. Tujina je tako bogata, da pripelje številne mladce. Supertalent in pravi delavec izplava na površje, ostali potonejo, tujcem pa je figo mar, če se je med takimi kak naš fant. Kaj hočemo, kaj gremo, v tem hipu ne vemo točno. Razpon med željami in realnostjo morda še nikoli ni bil tako velik.

Tudi ali predvsem zato ne bi bilo slabo, da bi se združile moči in doreklo strategijo slovenska košarka 2016 – 2031. V luči tega gre razumeti poizkus predsednika Košarkarske zveze Slovenije Mateja Erjavca, da izoblikuje močan strateški svet, kjer bi imeli glavno besedo Zmago Sagadin, Iztok Rems in Rado Lorbek.

Gradili so

Vsi trije (slovenski košarkarski tenorji) imajo dovolj znanja (najtrofejnejši trener s svojim know how-om, najboljši slovenski sodnik vseh časov in najvplivnejši slovenski košarkarski funkcionar), predvsem pa tudi volje, da svoje bogate izkušnje prenesejo v sedanjost. Če tega ne storijo, bo šlo v nič v to, kar so gradili v minulih 30 letih. Malce tudi po njihovi krivdi.