Rašo Nesterović: Gogi z naslovom MVP postal nesmrten, nehajmo primerjati Luko in Dražena

Generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Nesterović se je minuli vikend mudil na močnem pripravljalnem turnirju v Zadru, kjer je spregovoril tudi za hrvaški portal basketball.hr.

Za začetek je pohvalil nivo košarke na turnirju, izpostavil je, da je želja vseh ekip v pripravljalnem delu sezone, da se čim prej uigrajo in ujamejo pravo formo in kemijo v moštvu, zato je prisotno vedno manj skrivalnic, ker vsi vse poznajo. Samo na turnirju v Zadru je bilo ogromno NBA skavtov.

Po njegovem mnenju so favoriti za osvojitev Evrolige Fenerbahce, CSKA, Real in Olympiacos na čelu z neuničljivim Spanoulisom.

Pohvalil je tudi usmeritev Crvene Zvezde, ki je dala priložnost še relativno neznanemu trenerju Dušanu Alimpijeviću, da bo vodil ekipo v elitni Evroligi. Dejal je, da od vedno podpira, da se ponudi čim več priložnosti mladim igralcem in mladim trenerjem.

Največ časa je seveda namenil slovenski reprezentanci na Eurobasketu. Za osvojitev naslova je po mnenju Nesterovića najbolj zaslužen selektor Igor Kokoškov in njegov strokovni štab. Igralci so mu popolnoma verjeli, vsak je poznal svojo vlogo, glavna sta bila Goran in Luka, izjemno pomoč pa je ekipi ponudil Randolph, ki je dal igri širino, ki je prej ni bilo. Pohvalil je prav vse igralce, vsak je odlično opravil svoj del posla, najbolj pa sta ga pozitivno presenetila Aleksej Nikolić in Žiga Dimec. Dejal je, da nihče ni toliko pričakoval od Nikolića, sploh ne na finalni tekmi. Upa, da bodo to videli tudi v Bambergu.

Spregovoril je tudi o Goranu Dragiću, predvsem o njegovem slovesu od reprezentančnega dresa. Rašo je dejal, da so na to temo sicer že nekaj govorili, vendar čisto brez pritiska. Verjame, da lahko še veliko ponudi reprezentanci, lahko tudi s spremenjeno vlogo na igrišču. Po njegovem bi lahko bilo igranje na Olimpijskih igrah tisti motiv, ki bi ga prepričal v vrnitev v reprezentančni dres.

Izpostavil je tudi problematiko novega tekmovalnega sistema kvalifikacij za naslednje svetovno prvenstvo – upa, da če že ne bo NBA igralcev, da bodo prisotni vsaj tisti igralci, ki igrajo v Evroligi.

Za Luko Dončića je dejal, da tako psihološko kot fizično deluje starejši, kot je v resnici. Kot njegovo glavno prednost je izpostavil, da se je izredno fizično pripravil za prehod v člansko košarko, zato mu je tudi nemudoma uspelo. Zavrgel pa je primerjave z Draženom Petrovićem – po njegovem gre za dva popolnoma različna igralca, Dražen je vsako tekmo dosegal po 30 točk, Luka pa je lahko najboljši igralec na igrišču tudi v primeru, ko doseže ‘samo’ 10 točk. Poudarja, da mora Luka še veliko delati in trenirati, hkrati pa izpostavlja dejstvo, s kakšnim nasmehom in užitkom igra košarko, verjame da je v Realu v dobrih rokah in da bo tudi kasneje v ligi NBA izbral pravo pot.

Za selektorja Kokoškova je dejal, da je pravi gospod človek, ki je uspel povezati NBA košarko na balkanski način. Pri njem ni nobenega kričanja, nobenih izpadov, vse rešuje na gosposki način. Navkljub omejitvam z novim sistemom kvalifikacij upa, da bodo nekako našli način, da še vedno sodelujejo.

Preko izpada Hrvaške v osmini finala je izpostavil tudi splošno problematiko reprezentančne košarke – preveliko število odpovedi igranja s strani igralcev. Dejal je, da je nesmiselno za neuspehe kriviti igralce, ki so prišli na zbor in igrali za reprezentanco – njih, njihove klube in njihove agente je potrebno vprašati, zakaj jih ne igrajo za reprezentanco. Poudaril je, da se je on vedno z veseljem odzval na reprezentančno vabilo in je vsakič komaj čakal, da se poleti ponovno zberejo. Vprašal se je, kaj bo ostalo igralcem, ki bodo sicer dobro zaslužili, vseeno pa je po njegovem največ kar lahko dosežeš primer Gorana Dragića – naslov evropskega prvaka in naziv MVP – tega mu nihče nikoli ne more vzeti in vedno se ga bomo spominjali po tem.

Ob koncu se malo nostalgično spomni svojih začetkov, izpostavi košarkarje, ki so v ligi NBA za vse tujce orali ledino – Kukoća, Divca, Petrovića, tudi zaradi njih je bilo njemu lažje. Kot vzor izpostavi bivšo jugoslovansko reprezentanco na čelu z Divcem in Kukočem, pove, da mu je bila vedno želja igrati v tovrstni reprezentanci.