Radivoj Korać proti Ilirski Bistrici lovil rekord

KK Plama-pur Ilirska Bistrica je bil ustanovljen leta 1950, sprva je klub slišal na imel TVD Partizan. Leta 1962 se je klub preimenoval v Košarkarski klub Lesonit. Včeraj so se v Ilirski Bistrici zbrali junaki bistriške košarke, ki so ta šport z zlatimi črkami zapisali v občinske anale. V sezoni 1964/1965 je klub nastopal v tedanji prvi jugoslovanski zvezni ligi (Prva savezna košarkaška liga), nas opozarja Wikipedia.

Zasluga Boška Mariniča

»Tudi Ilirska Bistrica je odigrala vidno vlogo pri razvoju slovenske košarke. Igrali smo jo že pred 2. svetovno vojno. K nam jo je, poleg odbojke, takoj po vojni vpeljal profesor telesne vzgoje iz Maribora Boško Marinič. Kmalu zatem je zapustil naš kraj, košarka pa se je ‘prijela’,« je pred dvema letoma v pogovoru za Delo pripovedoval Dimitrij Grlj, športni pobudnik v Ilirski Bistrici, nekdanji profesor telesne vzgoje, košarkarski trener, ravnatelj na osnovni šoli in avtor knjige Zgodovina športa na Bistriškem.

Kronologija košarke v Ilirski Bistrici:

1950 – ustanovitev kluba
1957 – prvi nastop na pokalnem tekmovanju (v Sežani)
1958 – 1. mesto v okrajni ligi in uvrstitev v 2. slovensko ligo
1964 – 1. mesto v slovenski ligi in uvrstitev v 1. zvezno ligo
1966 – 1. mesto v republiški ligi in uvrstitev v 2. zvezno ligo

Žučko lovil rekord

»Niti sanjati si nismo upali, da bi kdaj igrali v prvi zvezni ligi, saj smo bili v ekipi sami domačini. Sledilo je tekmovanje po vsej Jugoslaviji, k nam so prihajale močne ekipe, v katerih so igrali Ivo Daneu, Radivoj Korać, Krešo Čosić. Prvo tekmo smo na domačem terenu odigrali proti Zadru. Spomnim se naslova v enem od časopisov: Kako bo Zadar igral v Ilirski Bistrici bez Đerđe? Josip Đerđa je bil njihov as. Kljub njegovi odsotnosti smo izgubili. A pomembno je, da smo igrali proti košarkarjem, ki so nekaj pomenili v svetovnem merilu. Ne bom pozabil, ko smo igrali z Beogradom. Hoteli so, da bi Korać proti nam dosegel osebni rekord v številu danih košev na eni tekmi. Vsi so mu pomagali; od zapisnikarjev do sodnikov, a ni mu uspelo. Ta rekord je sicer dosegel, a nekje drugje, pri nas pač ne,« je še dodal Grlj za Delo.

V tistih časih se je na domačih tekmah zbiralo po 1000 gledalcev, po letu 1980 pa je košarka zamrla, saj se je preselila v dvorano. Košarko so zopet obudili leta 1996, danes je Plama Pur stabilen drugoligaš.