Prišel in opravil svoje, Vodenik ima mirno vest

Šenčur GGD si je ob koncu sezone zagotovil obstanek v Ligi Nova KBM. Čeprav so bili cilji višji, a se je sredi sezone zalomilo. Zadevo so na koncu rešili igralci, v pomoč pa jim je bil trener Gregor Vodenik.

Sezone je konec.
„Naloga, zaradi katere sem prišel v Šenčur, je bila vse prej kot lahka. Vendar je opravljena in na koncu je to glavno, kar šteje.“

Situacija ob prevzemu ekipe ni bila lahka.
„Sebe vidim kot trenerja, ki gradi in ustvarja. V svoji karieri sem veliko delal z mladimi, v članskih ekipah, pa sem igralcem vedno pomagal, da so lahko napredovali tudi individualno. Tokrat pa sem bil postavljen v situacijo, ko je bilo potrebno ukrepati hitro in odločno, da bi zajezil plaz, ki se je utrgal in začel odnašati klub proti izpadu iz lige. V ekipi so bili slabi odnosi in nezadovoljni igralci, večina pa je bila utrujena in celo poškodovana. Ker sem imel na voljo zelo malo časa, prostora za napake praktično ni bilo.“

Uvod je bil sanjski. Kot da je šok terapija delovala. Potem pa tudi dva nepotrebna koraka vstran.
„Zmaga v Rogaški po podaljških, štiri zaporedne zmage na začetku lige za obstanek, nato pa poraz v Podčetrtku in predvsem nepričakovan doma proti Škofji Loki.“

Kako so vas sprejeli košarkarji?
„Reakcije na spremembe, ki sem jih uvedel, so bile zares dobre. S tem, ko so se vloge razdelile na novo, pa je ekipa zadihala. S štirimi zaporednimi zmagami, smo marsikoga presenetili, saj pred mojim prihodom Šenčur ni uspel premagati tekmecev uvrščenih na prvih sedem mest. Na tekmah v Podčetrtku in doma proti Škofij Loki, so žal prišle na dan vse izvirne napake, ki jih v tako kratkem času ni bilo moč popraviti. Takrat mi ni preostalo drugega, kot da zaščitim igralce in odgovornost prevzamem nase.“

Prvič ste bili v situaciji, kjer je bilo treba izboriti obstanek v ligi.
„V predzadnjih treh tekmah smo igrali proti neobremenjenim nasprotnikom, ki niso imeli česa izgubiti. Na drugi strani pa se je v našem klubu čutila nervoza, ki je nehote vplivala na to, da smo vse tri zaključne žogice zapravili v tesnih končnicah. Podčetrtek je prišel do odločilne tekme po čisto drugačni poti. Več kot tri četrtine sezone so se vračali iz izgubljenega položaja, potem ko so se morda že celo sprijaznili z izpadom iz lige. Ko so začutili svojo priložnost, pa so dobesedno leteli na parketu. Na koncu so nas stisnili ob zid in nas prisilili, da smo dali vse od sebe in si zmago priborili na najtežji tekmi sezone.“

Poznamo vas kot trenerja, ki je uspešno pred izpadom rešil tudi slovensko reprezentanco v košarki na vozičkih. Ste mojster jeklenih živcev. Če bi imeli kaj las, bi vam zavoljo stresa lahko izpadli ali pa vsaj nehali rasti! Šalo na stran. Košarkarji na vozičkih vas niso pozabili. Cenijo vas.
„Veselili smo se ponovnega snidenja, pred časom sem se namreč po skoraj treh letih dela poslovil z mesta selektorja slovenske reprezentance v košarki na vozičkih. Moje delo bo nadaljeval Žiga Kobaševič, ki mi je na dveh evropskih prvenstvih pomagal izpolniti cilj. Zame je bila to pomembna trenerska predvsem pa življenjska izkušnja, za katero sem hvaležen Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskemu komiteju in pa vsem igralcem, ki so pod mojim vodstvom oblekli dres z državnim grbom.“

Kako naprej?
„Po koncu sezone je čas za analize in evalvacije pa tudi za načrtovanje prihodnosti. Moja je v tem trenutku še malce negotova, bo pa jasna v tednih do poletja. Rad bi se zahvalil vodstvu Košarkarskega kluba Šenčur Gorenjska gradbena družba za priložnost. Upam, da sem s svojo predanostjo trenerskemu delu, upravičil njihovo zaupanje.“