Ocenjujemo: 1. del sezone Lige NBA končan, Jamesu štafeta, Udrihu pa 3. naslov?

Priznajmo si, vsi smo že komaj čakali, da se poleže celoten cirkus glede All-Star vikenda v Ligi NBA, in da se vsa moštva znova vrnejo na parket. Na nadaljevanje rednega dela sezone bomo sicer morali še nekoliko počakati, a kljub temu lahko vsaj malo pogledamo, tako v pretekli del sezone, kot tudi v prihodnji.

Najprej pa zaključimo poglavje o All-Star vikendu. Po dolgem času je bil glavna tekma bolj dolgočasna, kot tekmovanje v zabijanju. Da, moštvi sta skupaj nasuli skoraj 400 točk. Da, padali so mnogi rekordi. Da, videli smo veliko število atraktivnih akcij. In kljub temu, da je mnoge to navdušilo, pa bi si verjetno lahko želeli videti več od najboljših košarkarjev na svetu.

Ne smemo pa pozabiti na najlepšo stvar letošnjega All-Starsa. Poslovilna turneja Kobe Bryanta, ki se je tokrat na največjem odru ustavila v Torontu, je še enkrat več opravičila svoj sloves. Resnično lepo je bilo videti vse legende in košarkarje današnjega dne, kako izkazujejo svoje spoštovanje enemu izmed največjih vseh časov. Njegovo mesto pri vrhu lestvice najboljših košarkarjev je že rezervirano. Zdaj je važno le še to, da Bryant sezono zaključi na zdravih nogah, ob stoječih ovacijah, ko še zadnjič odide iz parketa.

Tudi predaja bakle, ali pa bolje rečeno štafetne palice, je bila uspešna.

LeBron James je v nedeljo na večni lestvici strelcev All-Star tekem, le za točko prehitel Bryanta. James, ki bo letos dopolnil 32 let, poleg Stephena Curryja in Kevina Duranta velja za največjo zvezdo Lige NBA, tudi sam Bryant pa je večkrat omenil, da je James zdaj ta, ki bo med najstarejšimi na parketu. Čas je, da začne uživati v drugi polovici svoje kariere, in postane vodilni glas igralcev Lige NBA. Če je bilo to do zdaj v rokah Kobeja, je vse skupaj padlo na LeBrona, pa če si je to želel, ali pa ne.

Kaj reči za prvo polovico sezone? (All-Star vikend namreč velja za navidezno polovico sezone.)

Videli smo mnogo. Golden State Warriorse, ki odločno korakajo novemu naslovu naproti. San Antonio Spurse, ki so jim takoj za petami, in le čakajo na to, da se Bojevnikom zalomi. Cleveland Cavaliersi, ki so z zamenjavo glavnega trenerja dvignili ogromno prahu, a ostajajo na vrhu Vzhoda. In za mnoge največje presenečenje lige, Toronto Raptorse, ki le za dve zmagi zaostajajo za Cavsi.

Največje razočaranje letošnje sezone? Zagotovo Chicago Bullsi. Po tem, ko so na pripravljalnih tekmah in na začetku sezone kazali potencial, so zdaj v prostem padu, in le vprašanje je, kako nizko lahko padejo, preden se začnejo pobirati. Zmago so zabeležili le na petih od zadnjih 18 tekem, poleg tega pa so zadnjo zmago vknjižili 3. februarja. Sledili so štirje zaporedni porazi proti Denverju, Minnesoti, Charlotteu in Atlanti, skrbi pa vzbuja poškodba kolena Jimmyja Butlerja, datum njegove vrnitve pa zaenkrat še ni znan.

Slovenski predstavniki med najboljšimi na svetu v tej sezoni še niso navdušili. Goran Dragić je slabo začel sezono, ravno, ko je dvignil svojo formo, pa je sledila poškodba mišice. Kljub temu je po vrnitvi uspel zadržati visoko raven igre, čakamo pa še njegovo eksplozijo na igrišču. Mogoče se ‘špara’ za končnico. Bolj verjetno je, da akcije Miami Heata ne ustrezajo njegovi igri. Prevečkrat Goran žogo preprosto prenese čez igrišče v napadalno polovico, jo odda, nato pa steče v kot, in tam spremlja akcijo. Ne zato, ker ne bi znal igrati. Igra Miamija preprosto bazira na igri drugih igralcev, v prvi vrsti Dwyanea Wade, ki je velik porabnik žog. Zanimivo, po vseh statističnih podatkih, je igra Vročice in njenih igralcev veliko boljša, ko ima ves nadzor v svojih rokah Dragić.

Miamiju v tej sezoni ne gre vse po načrtih. Njihova ideja, da v prvi peterki združijo Dragića, Wadea, Chrisa Bosha, Hassana Whitesidea in Luola Denga, zaenkrat še ni obrodila sadov. Zagotovo največji problem predstavlja nepredvidljivi Whiteside, ki je tipični igralec, ki preveč misli na svojo lastno statistiko, in premalo na dobro svoje lastne ekipe. Že samo njegovi komentarji, da bo skušal s svojo igro popraviti svoj rating na športni igrici NBA 2k16, zadosti povedo, kako osredotočen je na zmage Miamija. Med drugim so ga njegove mnoge neumnosti, in v končnici fazi tudi neizkušenost, že stale mesta v začetni peterki Heata, kjer ga je nadomestil Amar’e Stoudemire. V zadnjih dneh pa so še glasnejše postale govorice, da naj bi bil predsednik kluba, Pat Riley, v resnih pogovorih s Houston Rocketsi, ki se želijo znebiti Dwighta Howarda. Miami se jim zdi odlična destinacija zanj, saj bi v zameno dobili Whitesidea, ki v napadu ne zahteva žoge v tolikšni količini, kot to počne Howard, Vročica pa bi avtomatično dobila novega velikega porabnika žog.

Vrnitev Howarda na Florido – pred odhodom v Los Angeles Lakerse je nosil dres Orlando Magicov – bi bila po eni strani dobrodošla, Miami pa bi na ta način dobil novo t. i. superekipo, s četvorko Dragić-Wade-Bosh-Howard.

Če k temu dodamo še Denga, Stoudemireja in mikrovalovko s klopi, Geralda Greena, lahko Miami Heat v končnici predstavljajo resno nevarnost Cleveland Cavaliersom na poti vrnitve Konjenikov v veliki finale. Toda preden se prenaglimo, in napovedujemo kakršnekoli rošade v moštvih, počakajmo, kaj prinese naslednjih nekaj dni, in če se bo zamenjava igralcev med Miamijem in Houstonom tudi resnično zgodila.

Lepo je videti, da se je Goranu na Floridi priključil Beno Udrih, ki se je odlično vklopil v svoje novo moštvo. Medtem, ko Dragić za svojo igro potrebuje žogo v svojih rokah, je Beno organizator igre v pravem pomenu besede, in veliko raje bo poiskal drugega igralca, kot pa sam zaključil akcijo. To seveda ne pomeni, da tega ne bo storil, če se mu bo ponudila priložnost, a dejstvo je, da z njim v peterki, lažje igra tudi Wade, saj ga Udrih išče in najde točno tam, kjer si Wade to želi. Ob dejstvu, da je Tyler Johnson svojo sezono najverjetneje že zaključil zaradi poškodbe, bo Savinjčan deležen občutnejšega povečanja števila minut, ki jih preživi na parketu. Udrih s svojimi izkušnjami je odlična pridobitev Miamija na poti do novega nastopa v končnici, ki se jim je v minuli sezoni izmuznila, videli pa bomo, če se lahko Udrih na lestvici slovenskih igralcev z največ naslovi NBA prvaka, osamosvoji.

Trenutno ima v svoji lasti dva prstana, ravno toliko, kot jih ima Saša Vujačić, ki je v zadnjem času v odlični formi in v dresu New York Knicksov opravičuje zaupanje Phila Jacksona. Ta ga je v Veliko jabolko pripeljal predvsem zato, ker Vujačić pozna njegov sistem, prinaša pa tudi veteransko vodstvo in napotke, ki jih mladi igralci New Yorka, še posebej Kristaps Porzingis, preprosto potrebujejo. Februar je Vujačićev najboljši mesec v tej sezoni, saj v povprečju dosega 5,6 točk in 3,2 skoka, ob tem je na petih tekmah dvakrat dosegel dvomestno število točk, na parketu pa preživi več kot 13 minut na tekmo.

Žal pa so Kratkohlačniki na zadnjih enajstih tekmah le enkrat zmagali, končnica pa jim počasi polzi iz rok. Še pred sezono so New York Knicksi veljali za eno izmed ekip, ki bi se z lahkoto uvrstila med najboljših osem moštev Vzhoda, predvsem na račun kombinacije mladih, talentiranih igralcev, in izkušenih veteranov, vodja moštva pa je seveda Carmelo Anthony. Toda kot ponavadi je v Velikem jabolku kmalo zaškripalo. Pred dnevi je bil odpuščen tudi Derek Fisher, na njegovo mesto pa je, vsaj začasno, sedel Kurt Rambis. Kaj se bo zgodilo s Knicksi nihče ne ve, a mesto v končnici je najverjetneje, bolj ali manj že izgubljeno.

Zagotovo najboljši igralec prve polovice sezone je Stephen Curry.

Brez dvomov. Njegova igra je revolucionarna, tako za organizatorje igre, kot tudi za katerokoli drugo igralno mesto na parketu. Z njim v moštvu so Warriorsi nepremagljivi. Brez njega so le moštvo, ki velja za ene izmed favoritov, nikakor pa ne glavni favoriti za naslov, kljub vsem odličnim igralcem, ki jih premorejo. Videli pa smo, da če si Golden State želi zmagati, bodo to dosegli. Če pa si moštvo Warriorsev resnično želi zmagati, svojega nasprotnika dobesedno povozi. To je igralcem iz Oaklanda uspelo proti Chicagu, Clevelandu in San Antoniu.

Moštvo je preprosto neverjetno. Svoje nasprotnike v povprečju premagujejo za 12,5 točk na tekmo. Imajo prvi napad (115,5 točk na tekmo), in 11. obrambo lige (nasprotniki dosegajo 103,0 točke na tekmo). Tretji skok lige (46,9 skokov na tekmo), in najboljša podajalna ekipa lige (29,2 podaji na tekmo). Funkcionirajo na čisto drugi ravni, kot vsa ostala moštva v ligi. In to ne glede na to, ali jih s klopi vodi pomočnik trenerja, Luke Walton, ali pa glavni trener, Steve Kerr. Warriorsi so na odlični poti, da podrejo, do zdaj praktično nedosegljivi rekord Chicago Bullsov v številu zmag v eni sami sezoni.

V svojih rokah imajo po 52 tekmah, kar 48 zmag. San Antonio jih ima pa 53 tekmah, 45. Tu je tudi Oklahoma City s sijajnima Durantom in Russellom Westbrookom, ki ima zaenkrat 40 zmag. In čeprav je na Vzhodu ta trenutek več moštev, ki imajo pozitiven izkupiček zmag in porazov, pa je sezona še dolga, prvaka pa bomo dobili šele junija.

Morda se ta trenutek zdi, da bi lahko naslov prvaka Lige NBA že kar oddali Golden State Warriorsem, Stephenu Curryju pa znova poklonili nagrado za najkoristnejšega igralca rednega dela sezone. Do konca sezone imajo Bojevniki še 30 tekem, glede na ritem, v katerem so, pa je rekord čikaških Bikov popolnoma na dosegu roke.

Ples rednega dela sezone je lep, a končnica, je tista, v kateri bomo ločili odlična moštva, od dobrih. Prvake, od pretvarjajočih, kot pravijo Američani. Uživajmo torej v naslednjih dveh mesecih, potem pa naj se končno začne prava košarka Lige NBA.