Pošljimo Damirja Grgiča na Luno!

Najtežje je biti prerok na domači zemlji. Če kdo to ve, je to naš selektor Damir Grgič. V minulih desetih letih se je naposlušal govoric, zgodbic in nasvetov. Dvomov, tudi posmenovanj, okoli njegovega dela je bilo preveč, sam pa je le delal in delal, pustil je, da v njegovem imenu govorijo rezultati.

Nika za Damirja

Nekateri so šli še korak dlje. Del slovenske samooklicane trenerske stroke je razvil in lansiral teorijo, da je prišel Grgič v Celje, ker so Celjani pač hoteli Niko Barič, pa so v paketu vzeli še Grgiča. Pa da je tako ali tako Nika naredila Damirja za zato velikega trenerja. Da ima pač srečo… Bo ja… Danes ti samooklicani velestrokovnjaki z jezikom med zobmi ploskajo in si ženejo k srcu, ker sami niso bili tako uspešni. Da jim to ni uspelo, so bile krive njihove metode. Grgič pa je v tem času delal naprej. Tudi kako napako. Tudi on je človek. A rezultati so povedali svoje: tako na klubski sceni (letos tudi prvak regionalne lige) kot na reprezentančni. Slovenija je s članicami končno (a zagotovo PREPOZNO) prišla na EP.

Ostali Grgičevič reprezentančni uspehi pa so:

članice: preboj na EP
U20: prvakinje B divizije
mladinke: preboj v A divizijo, 4. in 5. na EP A divizije, preboj na SP v Čilu
kadetinje: 2*bronaste v B diviziji

Prepozno

Grgič je imel zavoljo svojega direktnega in brezkompomisnega pogleda na življenje in košarko precej nasprotnikov. KZS mu je šele decembra 2014 zaupal v vodenje državno člansko reprezentanco. Vsaj pet let prepozno, pravijo številni. Grgič o tem ne želi, zanima ga delo in razvoj. Primerne sogovornike je našel v Celju, kjer ima ob sebi Boruta Kopa in Uroša Kranjca, njegovo delo pa cenijo tudi na košarkarski zvezi. Zasluženo. Mojster iz Trbovelj piše zgodovino. Igralkam in ekipam daje rep in glavo ter dodano vrednost.

Tujina ga spremlja

Da ne ugaja in ne prepriča vseh? To tako ali tako ni mogoče. Morda bi ga morali poslati na Luno in bo izpolnil naša in vaša pričakovanja. Šalo na stran. Naj ostane v Sloveniji. Čim dlje. A ob takih uspehih ni daleč dan, ko ga bo v svoje vrste zvabila bogata tujina. To je življenje. Tudi Grgič konec meseca plačuje položnice.