“Pixi” Subotić ni kadrovnik Olimpije, a ji je vedno na voljo (AVDIO)
Po ekspresno končani epizodi pri Unionu Olimpiji, kjer je vlogo direktorja opravljal vsega mesec dni, Slobodan Subotić Pixi že tretje leto uspešno deluje v libanonskem državnem prvaku Al Riyadiju. Razkril je tamkajšnje pogoje za delo, se spomnil grenkih izkušenj iz Olimpije in reprezentance v letu 2003.
- Z Al Riyadijem osvaja lovorike. foto: osebni arhiv Slobana Subotića
Proračuni tudi do 2,5 milijona
Marsikdo bi na “prvo žogo” dejal, da košarka v Libanonu deluje milo rečeno na pol-amaterski ravni, vendar temu ni tako. O sami resnosti govorijo proračuni ekip, ki se povsem enakovredno lahko primerjajo s tistimi v ABA Ligi. Plače najboljših košarkarjev pa znašajo tudi do 500 dolarskih tisočakov.
“Prvi dve ekipi, Al Riyadi in Sagesse, ki se borita za naslov, imata proračun okoli dveh in pol milijonov in pol. Ostali klubi se gibljejo med milijonom in milijonom in pol, zadnja trojica ekip pa med 400 in 600 tisočaki,” razkrije Subotić in doda, da vodstvo Al Riyadija še vedno ni opustilo želje po vključitvi v ABA Ligo, za kar pa, vsaj ta trenutek, obstaja (pre)več administrativnih in organizacijskih ovir.
- foto: union olimpija
Nekateri predlagali bankrot Olimpije
Poleti, leta 2012 je skozi velika vrata sedel na direktorski stolček Uniona Olimpije in takoj zavihal rokave, a je kmalu naletel na zid, ki ga je postavila politika. “Zahteval sem seznam dolgov oz. finančno poročilo. S strani uprave sta mi bila obljubljena dva nova sponzorja, ki naj bi v klub v roku enega meseca pripeljala 850 tisoč evrov. Nekdo je to potem nalašč ali slučajno zaradi politične situacije ustavil. V klubu smo imeli zvezane roke in nismo se mogli pripraviti na novo sezono,” se spominja “Pixi” in doda: “Razočaran sem bil na zadnjem sestanku, ko se nekateri sploh niso pojavili, drugi pa so bili mišljenja, naj gre klub v bankrot, česar si institucija, kot je Olimpija, ne sme dovoliti.”
“V srcu imam dva kluba, deloval pa sem v 10-ih. To sta Union Olimpija, ki mi je dala priložnost kot mlademu košarkarju, in pa grški Aris. Njima sem vedno pripravljen pomagati, dokler bom živ in kadarkoli bosta to želela.”
V Trevisu se je skrival pred agenti
Ko je že dodobra vedel, da pri Unionu Olimpiji svojih ciljev ne bo mogel uresničiti, je na tradicionalnem kampu v Trevisu na mizo prišla druga ponudba iz Libanona. Te ni zavrnil, se čez nekaj dni odpravil v Bejrut, kjer so ga uspeli prepričati, da sklenejo pogodbo. “V Trevisu sem se skrival pred košarkarskimi agenti, saj se nisem mogel niti pogovarjati. Želeli so me vprašati, če bi imel tega ali drugega igralca in kaj bomo v Olimpiji. Vedel sem, da to ne vodi nikamor. Bili smo blokirani s strani FIBE in počutil sem se nerodno. Tam je bil menadžer, ki mi je omenil in predstavil libanonsko ponudbo.”
Z ljubljanskim kolektivom nima več nikakršnih poslovnih stikov. Občasno se sliši z vodilnimi, a nasvetov ne želi dajati, če ga za to ne vprašajo, saj ni vpet v zgodbo. “Nasvetov ne dajem, saj se ne želim od zunaj delati pametnega. Imam pa stike s predsednikom Janijem Möderndorferjem, direktorjem Matevžem Zupančičem, Aleš Pipan je moj velik prijatelj, tudi Memi Bečirović … Če me kdo ne vpraša, si ne želim dajati mnenj. Ko sem odšel v Libanon, je bilo kontaktov malo več, saj sem določene zadeve zastavil, oni pa so jih želeli izpeljati do konca.”
- foto: SC
Pretep Gorenca in Tuška pred Francozi in Izraelci
Subotić je bil tudi selektor slovenske reprezentance, ki jo je leta 2003 popeljal na evropsko prvenstvo, gostila ga je Švedska. Slovenija se je morala posloviti po nesrečnem porazu z Izraelom, duhove pa je precej bolj buril spor med Borisom Gorencem in Markom Tuškom. Podobnega obračunavanja “Pixi” v svoji igralski in trenerski karieri ne pomni.
“To je zagotovo črni trenutek moje kariere, ki se mi prej niti kasneje ni zgodil. Odnosov znotraj reprezentance nisem poznal, kot tudi ne, da ta dva fanta med sabo ne govorita. Mi smo sedeli za eno mizo, igralci pa, recimo, 10 metrov stran. Kar naenkrat sem zaslišal vpitje, po zraku je letela koka-kola … Eden od njiju je šel proti dvigalu, z njim Mario Kraljević, drugi pa je nato stekel proti njemu. V istem prostoru so bili še Francozi in Izralci, s katerimi smo zvečer igrali.”
V reprezentanco pripeljal sponzorja
Za konec še izpostavi, da je takrat reprezentanca delovala povsem drugače kot dandanes. Tako je sam denimo v reprezentanco pripeljal tudi sponzorja. “Zdaj reprezentanca deluje na profesionalnem nivoju kot v Ligi NBA. Takrat pa je bilo drugače. V reprezentanco sem pripeljal spoznorja, ki je poskrbel za drese, saj jih prej nismo imeli. Hoteli so nas dati v hotel, kjer ni bilo klime, pa so se igralci pritoževali in smo kasneje odšli v Koper.”