»Nisem rojen za to, da bi čakal na met, ki bi mi ga drugi pripravili!«

Eden teh, ki je šel zgodaj na tuje, je bil tudi Klemen Prepelič (191 cm, 1992). Komaj 20 mu je bilo, ko je podpisal triletno pogodbo s turškim Banvitom, danes je na tujem že drugič – nosi dres nemškega Oldenburga, kjer igra z vidno vlogo, trener pa mu zaupa.

Obilo svobode

V nemški ligi beleži po 9.9. točke ter po 3.4 skoka in podaje, zelo podobne so številke v evropskem pokalu (9.6 točke, 3.2 skoka, 3.6 podaje). »V igri imam precej svobode,« je jasen Prepelič, ki ne skriva, da je vesel in zadovoljen, ker ga Nemci koristijo tako na »enki« kot »dvojki«.

»Nisem rojen za to, da bi čakal na met, ki bi mi ga drugi pripravili. Ko sem organizator igre, pa pazim, da se vsi soigralci razigrajo,« je jasen Prepelič v svojem stilu. »Hvaležen pa sem Juretu Zdovcu, ki mi je v času EP-ja dal priložnost, da sem lahko celi Evropi dokazal, da lahko igral tudi na enki,« Prepelič ne pozabi v isti sapi reči hvala rojaku.

Preskočil avto, zdaj pri Prepeliču

Tudi v Nemčiji ne gre brez rojakov. Za kondicijo v ekipi Oldenbruga skrbi ničhe drug kot Mičo Ilić. Ljubitelji košarke se ga spomnite, kako je leta 2007 na tekmi zvezd v Novem mestu v znak spoštovanja do Marka Milića preskočil avto. »Tudi sam sem ga takrat prvič videl, ko sem igral za kadete. Zdaj se pogosto družimo, dvakrat tedensko je z nami, dober trener je,« Klemen o letečem Iliču.

Na stranski tir

Ko je šel Klemen 2013 v svet, je podpisal izvrstno triletno pogodbo z Banvitom. A se ni naigral. »Zakaj nisem igral? Pa saj sprva sem dobil minute, kot je bilo dogovorjeno. Saj mi je jasno, vsak igralec si jih mora zaslužiti, to sem počel. Na treningu sem na nivoju, imel pa svoje slabe in dobre minute. Pa saj to je nekaj normalnega,« začne Prepelič, ki je prvič na stranski tir padel, ko so Turki pripeljali Stefana Markovića. Potem se je Prepelič še poškodoval, a se je decembra vrnil, vnovič igral, potem pa »parkiral«.

Januarja je hotel proč, a je imel previsoko pogodbo, v tisti sezoni pa je 1500 kilometrov proč od doma spoznal, da denar ni vse. Za nameček so mu z odločbo arbitražnega sodišča (BAT) Turki morali vse izplačati.

Za poln hladilnik se je oddolžil

»V Nemčiji mi je lepo, učim se jezika, ljudje so prijazni, vsi okoli mene pa govorijo tudi angleško,« še doda Klemen, ki so mu Nemci že ob prihodu uredili stanovanje, kjer ga je pričakal poln hladilnik. Da ne bo prva stvar, ko bo prišel, moral iskati trgovino. Klemen se jim je kmalu oddolžil – naprej na parketu, potem pa še ob gostovanju v Sloveniji. Ker so ostali dan dlje, a je bilo treba trenirati. V Stožicah ni bilo poceni, zato je Prepelič uredil zastonj vadbo (g. Erjavšek in Klemen sta ostala v dobrih odnosih iz časov, ko je Klemen igral za Heliso) v Domžalah, kjer so Nemci enkrat.