(Ne)pravična NBA draft loterija (KOLUMNA)

Kot vsako leto v NBA ligi, je bila tudi letos pred konferenčnimi finali v torek, 19.maja 2015 (po ameriškem času), na vrsti še t.i. “Draft Lottery”, oziroma loterija NBA nabora, na kateri se je z žrebanjem določilo, katere franšize bodo izbirale na prvih treh mestih prvega kroga nabora, v katerem bo izbranih 30 igralcev iz NCAA lige ter ostalih lig/držav po svetu.

Zgodovina loterije je zelo raznolika in zanimiva, a kaže na dejstvo, da kljub stalnemu iskanju pravičnosti za vse NBA ekipe pri izbiri igralcev na naboru, liga še ni našla popolne, zmagovite formule. Kot kaže je tudi ne bo prav kmalu. Nabor lige NBA je v preteklosti doživel kar nekaj sprememb načina izbora igralcev iz univerz:

– TERITORIALNI IZBORI (1947-1965): Na začetku NBA lige so se ekipe ubadale z iskanjem identitete in privabljanjem navijačev na tekme, zato so pri vodstvu lige ugotovili, da bi bilo pametno v ekipe preko nabora pripeljati igralce, ki so iz teritorijev, od koder prihajajo franšize, da bi se lahko navijači lažje poistovetili z novimi igralci ter tako lažje sploh postali navijači NBA ekipe.

Magic Johnson. foto: ballislife.com

– METANJE KOVANCA (1966-1984): NBA liga je v tem obdobju uporabljala preprosto metanje kovanca med zadnjimi ekipami svojih dveh divizij in zmagovalec tega metanja je na naboru izbiral prvi. Ostale ekipe so izbirale v obratnem vrstnem redu od dosežene uvrstitve v zadnji NBA sezoni. Zanimivo je, da so leta 1979 pri metanju kovanca zmagali New Orleans Jazz (franšiza, ki se je potem preselila v Salt Lake City in postala Utah Jazz), a ker so ta izbor na naboru že prej zamenjali z Los Angeles Lakersi (za Gaila Goodricha), so Lakersi tako dobili nič manj in nič več kot Magica Johnsona!

– LOTERIJA (1985): Prvič predstavljeni sistem je bil baziran na dejstvu, da so v njem prvič sodelovala vsa moštva, ki se niso uvrstila v NBA končnico. Ta loterija je veljala le za prvi krog nabora, za drugi in ostale kroge (takrat je bilo več krogov nabora, ne samo dva) so moštva še vedno izbirala v obratnem vrstnem redu od dosežene uvrstitve v zadnji NBA sezoni.

– LOTERIJA ZA PRVE TRI IZBORE (1987-DANES): Sistem NBA loterije se je spremenil do te mere, da je loterija odločala le o prvih treh izborih prvega kroga nabora.

Chris Webber je bil po draftu zamenjan za Pennyja Hardawayja. foto: nba.com

– “OBTEŽENA” LOTERIJA ZA PRVE TRI IZBORE (1990-DANES): V novem poizkusu iskanja pravice za izbore NBA ekip je NBA pisarna prvo določila novo število ekip, vključenih v loterijo, saj je to narekovala takratna razširitev lige (vstop Miamija in Minnesote). V loterijo je bilo vključenih 11 ekip. Ekipa z najslabšim izkupičkom zmag in porazov je prejela 11 možnosti za prvi izbor na naboru, skupaj pa je bilo 66 možnosti. Druga najslabša ekipa je prejela 10 možnosti in najboljša ekipa, ki se prejšnjo sezono ni uvrstila v NBA končnico, je dobila eno možnost. Leta 1993 je franšiza Orlando Magic imela neverjetno srečo in čeprav je imela le eno možnost od 66-ih, izvlekla zmagovalno ping-pong žogico in izbrala Chrisa Webberja ter ga nato zamenjala za Pennyja Hardawaya, ki je nato s Shaquillom O’Nealom tvoril udarni dvojec franšize. To je bil eden od razlogov, da je NBA pisarna v nadaljnem iskanju pravice leta 1994 zopet spremenila pravila in povečala možnosti najslabših NBA ekip za zmago na loteriji za prvi izbor. Novi sistem je povečal možnosti najslabše ekipe za prvi izbor iz 16,7% na 25%, prav tako pa je možnost za zmago na loteriji najboljši ekipi, ki se ni uvrstila v NBA končnico zmanjšala iz 1,5% na 0,5%.

– RAZŠIRITEV NBA LOTERIJE NA 13 EKIP (1996-2003): Zaradi vstopa ekip Vancouver Grizzlies in Toronto Raptors v NBA, se je loterija razširila na 13 ekip, ki se niso uvrstile v NBA končnico.

– RAZŠIRITEV NBA LOTERIJE NA 14 EKIP (2004-DANES): Zaradi vstopa ekipe Charlotte Bobcats v NBA, se je loterija razširila na 14 ekip, ki se niso uvrstile v NBA končnico.

foto: nba.com

V trenutno veljavnem sistemu loterije je v boben položenih 14 ping-pong žogic, ki so označene s številkami od 1 do 14. Ko upoštevamo, da se izvlečejo 4 žogice od 14-ih, je na voljo 1.001 kombinacija. Pred loterijo je NBA ekipam, ki sodelujejo na loteriji, razdeljeno 1.000 kombinacij, glede na njihove uvrstitve v prejšnji sezoni. Nato se izvlečejo 4 žogice, ki določijo dobitno kombinacijo. Tista ekipa, ki ima dobitno kominacijo, izbira prva na naboru. Nato se te 4 žogice vrnejo nazaj v boben in postopek se ponovi za drugi in tretji izbor prvega kroga. Če se izžreba ena kombinacija (1.001 je možna, 1.000 je razdeljenih), se žogice enostavno vrnejo v boben in se žrebanje ponovi. V tej loteriji je možnih 2.184 scenarijev katero moštvo izbira kdaj in katerega igralca glede na vsa udeležena moštva, kombinacije in igralce, ki so prijavljeni na nabor. Precej komplicirano, kajne.

V današnjem času je NBA loterija predvsem televizijski spektakel, saj navijači vseh moštev, ki so ostala pred vrati končnice upajo, da bo prav njihovo moštvo v roki imelo dobitno kombinacijo in bo zato lahko na naboru izbiralo prvo. Vendar pa so lahko v NBA nabori bolj usodni za ekipo kot je to primer v ostalih velikih ameriških moštvenih športih in profesionalnih ligah (NFL, NHL, MBA), saj v košarki na parketu igra manjše število igralcev in imajo zvezde več vpliva na igro. Medtem ko Mike Trout (MLB), Peyton Manning (NFL) in Anže Kopitar (NHL) veliko vplivajo na igro, ta vpliv nikakor ne more biti tako velik kot sta ga individualno imela Michael Jordan ali Wilt Chamberlain.

Srečni Cleveland. foto: nba.com

Zato trenutni sistem težko označimo za pravičnega, saj so, odkar obstaja (1990), le štiri NBA franšize, ki so imele v prejšnji sezoni najslabše razmerje zmag in porazov, na NBA naboru izbirale prve. Te ekipe so bile New Jersey (1990), Cleveland (2003), Orlando (2004) in Minnesota (2015). Žrebanje ping-pong žogic ima več opraviti s srečo kot s pravičnostjo. Vendar pa je tudi razlog za trenutni sistem razumljiv, saj naj bi poizkusil NBA ekipam preprečiti, da proti koncu sezone namerno slabo igrajo in izgubijo ter s tem dobijo prvi izbor nabora. Skozi finančne parametre pa se lahko dokaže tudi dejstvo, da se NBA ekipam na splošno ne izplača izgubljati (manj gledalcev na tekmah, manj prodanih navijaških rekvizitov, opreme, majic, manj sponzorjev, itd.), zato ta razlog ni 100% veljaven. A dejstvo je, da bodo NBA ekipe na dnu lestvice izgubljale, pa če to poimenujemo “tanking” (namerno izgubljanje) ali ne in NBA bi lahko to sprejela, saj je to sestavni del vsakega ligaškega sistema. Ene ekipe so pač manj kvalitetne. Tudi zato se ne zdi najbolj prav, da so Chicago Bulls z 1,5% možnostmi leta 2008 uspeli zmagati na loteriji in izbrati Derricka Rosa, ter s tem za daljše obdobje prevesiti tehtnico tekmovalnosti v smer, kjer slabše ekipe niso imele možnosti postati boljše. Da o sreči, ki jo uživa Cleveland, sploh ne govorimo, saj je na loteriji zmagal v letih 2011, 2013 in 2014, pa čeprav v vseh treh sezonah ni imel najslabšega izkupička zmag in porazov v rednem delu sezone!

Kljub temu, da je odbor direktorjev lige NBA leta 2014 zavrnil kakršnekoli nove spremembe trenutnega sistema, še vedno ostaja upanje, da bo NBA našla nove poti pri iskanju boljšega načina za določanje pravic do prvega izbora na naboru lige NBA. Do takrat se še vedno zdi najbolj simpatična opcija tista, po kateri naj moštva na naboru izbirajo po nasprotnem vrstnem redu od uvrstitve v prejšnji sezoni NBA lige, torej najslabše moštvo naj izbira prvo. Le tako bodo tudi zgodovinsko slabša moštva (Minnesota, Charlotte, v zadnjih letih pa tudi Philadelphia in Sacramento) tudi prispevala k ravnotežju tekmovalnosti v NBA. Letos je v borbi za pravičen nabor vsaj Minnesoti uspelo, čeprav je bila odvisna le od sreče. Kako dolgo?