Neporaženi Dejan Mihevc – gurman, ki tekme jemlje kot čisti užitek

Šentjurčan Dejan Mihevc letos več kot dobro, kaj dobro – odlično krmari barko Tajfuna, ki je po 13 tekmah v ligi Telemach še neporažen. Spregovoril je o svojih sila zanimivih rutinah pred tekmami, kako mu je uspelo ekipo povezati v stroj za doseganje zmag, svoji izkušnji iz Anglije in še marsičem.

foto: KZS/Jure Godler

“Košarko sem do pionirskih selekcij treniral, nato pa sem utrpel hujšo poškodbo, ko so mi morali del kosti nad kolenom celo odstraniti. Takrat sem bil od košarke oddaljen dve leti in želja po opravljanju trenerskega posla, v kolikor se kot igralec s tem ne bom mogel ukvarjati, je v meni že zorela. Z 19 leti sem opravil prve korake in bolj kot sem v vsem skupaj, bolj me vleče,” se svojih prvih trenerskih korakov spomni Mihevc in v isti sapi razloži svojo filozofijo: “Vso trdo delo ekipe opravimo čez teden, tekma pa ni več delo, temveč rezultat tega, kaj smo skozi teden napravili na treningih. Na tekmi nenazadnje tudi uživamo – zato se trenira in dela.” 

:: Dejan Mihevc je bil gost slovenskega košarkarskega podcasta Pivotiranje. Celotno oddajo lahko poslušate TUKAJ. 

Pred Krko morska specialiteta 

V duhu tekme kot praznika se Mihevc nanjo tudi pripravi – ima ustaljeno rutino, ki izgleda nekako takole: “Cel dopoldan želim posvetiti otrokom, ki me nekako sprostijo, da ne razmišljam le o tekmi. Pri hrani precej eksperimentiram in vsakič znova si skušam pripraviti kakšno specialiteto, sem gurman.” Kaj je bilo na meniju pred skalpom Krke v Novem mestu, se ne spomni, vendar je prepričan, da je šlo za jed iz globin morja.

Ceola Clark je bil mož odločitve v Novem mestu. foto: Drago Perko/kosarka.si

Skavtiranje se prične pri številki 1000 

Ekipa Šentjurja v tej sezoni deluje kot izjemno kompaktna celota in je kot taka dobila že kar nekaj tesnih tekem. Nazadnje v Domžalah, pred tem pa po podaljšku tudi v Novem mestu.

“Vsakodnevno treniramo situacije iz zadnjih treh ali petih minut tekme. Na treningu je prisoten semafor 24-ih sekund, … Igralce izpostavljamo situacijam na tekmah in glede na to, da se nam je že obneslo, ima smisel.” 

Selekciji ekipe je Mihevc namenil ogromno časa. Zadnji delček v mozaiku je bil izkušeni in sila pomembni Dragiša Drobnjak, čigar vlogo izjemno ceni. Kako pa je našel oba Američana – Donteja Dwyanea Williamsa in Ceolo Clarka?

“Ta posel opravljava skupaj s pomočnikom in traja vsaj mesec dni in pol. Selekcija se prične nekje pri številki 1000, da na koncu prideva do 50 igralcev, katere se tudi kontaktira. S tistim, za katerega dobimo najboljše odzive – tako karakterne kot igralske -, potem poskušamo priti skupaj.” 

Je Tajfun pripravljen na stopničko višje?

Javnost v Šentjurju je lačna košarkarskih uspehov, ekipo je vzela za svojo in jo podpira tako v domači dvorani kot na gostovanjih. “Ravno zadnjič mi je Clark povedal, da so ga med hojo po dežju domov ustavili in mu ponudili prevoz. Zares živijo z ekipo.” 

Hočeš-nočeš se ob blestečih predstavah oziramo v prihodnost in na nek način prehitevamo čas. Pa je Tajfun kolektiv, ki bi tudi s klubsko politiko lahko dohajal uspehe na parketih, če bi se le-ti nadaljevali v podobnem slogu?

“Verjamem, da bi se – v primeru možnosti – razmislilo o stopnički višje. Ni dvakrat za reči, da se kaj večjega ne bi moglo zgoditi. Dvorana sicer ni primerna, a Celje, kjer imaš na voljo Zlatorog, je oddaljeno vsega 10 kilometrov.” 

Mihevc je s klubom Leopards osvojil krono 2. angleške lige in postal trener leta. foto: leopardsbasketball.co.uk

Tekme v Angliji vsaj na nivoju Heliosa

Preden je Mihevc v lanski sezoni prevzel vodenje Grosuplja, je uspešno deloval v Angliji, kjer pa le ne domujejo taki košarkarski analfabeti, kot bi si na prvo žogo lahko kdo mislil. “Če zadeva ni njihova, kot zaključni turnir Evrolige, tega ne sprejmejo. So zagledani vase in če imajo svoj klub, so mu precej bolj pripadni kot celo reprezentanci, okoli katere je precej negativizma,” razloži Mihevc in navrže še zanimivo primerjavo s Slovenijo: “V zgornjem delu lige je organizacija tekem vsaj na takšnem nivoju, kot ga ima letos pri nas Helios oz. še na višjem. V tem pogledu se skušajo približati Ligi NBA.”

Občuduje Pabla Lasa in Željka Obradovića

Poleg tekem, ki jih Mihevc zavoljo svojega dela mora spremljati, se pravi obračunov v Ligi Telemach, si najraje ogleda spopade v Evroligi in ABA Ligi, ki pa jih ne spremlja kot klasičen gledalec. “Malokrat se zgodi, da pogledam tekmo v celoti. Ne spremljam jih kot navijač, temveč skušam opazovati, kako določene ekipe poskušajo napadati, kakšno obrambo igrajo … včasih se osredotočam na posameznega igralca in sem pozoren na akcije, ki mu jih pripravijo ali kako ga branijo. Tako da velikokrat spremljam zgolj en polčas, potem pa prestavim in si zamislim kaj drugega,” razloži Mihevc, ki izmed sistemov trenerjev najbolj občuduje tistega od Pabla Lasa pri Realu in Željka Obradovića v Fenerbahčeju.