Milović v Zlatorogu dokazuje, da ni le “gasilec”, upa, da Zdovc opazuje Zagorca
Predrag “Peđa” Milović je na čelo Zlatoroga prišel v lanski sezoni, ko se je klub po seriji porazov znašel v sila nezavidljivem položaju. Kot v že nekaterih sredinah poprej, je Črnogorec tudi v Laškem strnil vrste in ga popeljal v ligo za prvaka. Letos, ko ima vse niti od začetka v svojih rokah, mu gre odlično in trenutno se Pivovarji z razmerjem 12/4 nahajajo tik pod vrhom. Z Milovićem smo se pogovarjali o njegovih “gasilskih” vlogah, načelih, ki jih upošteva pri selekcioniranju ekip in še marsičem.
- foto: kk zlatorog
Za začetek ostaniva še pri zanesljivi zmagi v Novem mestu. Ste pričakovali tako lahko delo, Krka vas praktično ni ogrozila?
Očitno so bili izkušenejši igralci Krke utrujeni od tekme s Cibono, vprašljiv pa je tudi njihov motiv igranja v slovenski ligi. Brez Armsteada mislim, da je to čisto druga ekipa. Manjkali so tudi Bolčina, Polutak in Mulalić.
Z dosedanjim delom sezone morate biti zadovoljni.
Vsekakor smo zelo zadoljni, saj vemo, v kakšnem stanju je bila ekipa lani na tej točki. Z izjemo spodrsljaja na Polzeli in poraza s Tajfunom v Laškem, smo napravili fantastičen rezultat. Malo nas sicer tepe, da nimamo večjega števila enakovrednih igralcev, zato pa smo priložnost ponudili mlajšim.
“Karizmatičnih trenerjev klubi niso želeli najemati, saj se niso mogli vtikati v njihovo delo. Vzeli so raje mlade trenerje, katerim so narekovali, kdo bo igral in kako bo igral. Meni tega nihče ne bo delal. “
- foto: kk zlatorog
Doslej so vas praviloma uporabljali kot “gasilca”, ko so se klubi znašli v zagatah. Mislite, da vas bodo zdaj pričeli jemati na nek način resneje?
Ni trenerja, ki ne bi rad v klubu deloval od nekega začetka. Žal smo bili v obdobju, ko karizmatičnih trenerjev, torej tistih, ki imajo nekaj v sebi, klubi niso želeli najemati, saj se niso mogli vtikati v njihovo delo. Vzeli so raje mlade trenerje, katerim so narekovali, kdo bo igral in kako bo igral. Meni tega nihče ne bo delal, dokler bom v poslu.
Bržkone je morebitna uvrstitev v ABA Ligo tudi za vas velik motiv?
Ambicije in motiva imam vedno dovolj, upam da – po 37 letih ukvarjanja s košarko – tudi nekaj znanja. Kar se mene tiče in ekipe, bom storil vse, da se uvrstimo čim višje, nato pa je na potezi uprava kluba.
Delo pa ne bo lahko.
Ne gre pozabiti odličnih ekip Tajfuna, Rogaške in ostalih, Krka in Union Olimpija pa sta denimo tri korake pred nami. Kljub vsemu smo dokazali, da je liga izenačena. Ne gre za neko čudo kvalitete, toda s prihodom izkušenih košarkarjev je pridobila na izenačenosti.
“Sprva vedno iščem dobre ljudi, če pa so hkrati še dobri košarkarji, pa imam zares srečo.”
Tudi Slovenija poleg Ljubljane in Novega mesta potrebuje še en center, ki bi nastopal v jadranski druščini, mar ne?
Glede na to, da v ABA Ligi nastopajo nekateri klub, denimo Levski, ki stvari nimajo urejenih, bi Slovenija lahko imela tri predstavnike in bi za njeno košarko to pomenilo nekaj dobrega.
Kako postopate pri selekciji svojih ekip, imate kakšno posebno načelo pri izbiri?
Sprva vedno iščem dobre ljudi, če pa so hkrati še dobri košarkarji, pa imam zares srečo. V tej sezoni sem jo imel, saj sem pripeljal posameznike, v katere verjamem in s katerimi sem že delal.
“Sašo Zagorac je najboljši krilni center, morda celo najboljši igralec te lige in mislim, da si zasluži vabilo v reprezentanco. Upam, da bo Jure Zdovc s svojimi pomočniki to spremljal in mu ponudil vsaj priložnost, da se izkaže.”
- foto: kk zlatorog
Zares vam je uspelo, kar kaže tudi rezultat.
Sašo Zagorac je najboljši krilni center, morda celo najboljši igralec te lige in mislim, da si zasluži vabilo v reprezentanco. Upam, da bo Jure Zdovc s svojimi pomočniki to spremljal in mu ponudil vsaj priložnost, da se izkaže. Igor Tratnik je vsestranski košarkar, od katerega vsi nekako bežijo, saj je na nek način romantičen in nepredvidljiv, jaz pa sem se zanj odločil. Vsi ostali so tu že bili, razen Ponjavića, ki je prišel kasneje in vnaša dodatno pozitivno energijo. Kohezija v ekipi je brez dvoma botrovala, da smo dosegli tak rezultat.
Se bo v Idriji, kjer ste tudi vi pisali košarkarsko pravljico, še kdaj igrala prva liga?
Sam si tega želim. Žal mi je, da so po mojem odhodu zgrešili z izbiro trenerja in pripeljali človeka, ki nikdar ni ničesar napravil. To je bil osnovni problem, po drugi strani pa je evidentno, da publika še vedno hodi na tekme. Po 500-600 ljudi spremlja četrto ligo. Verjamem in upam, da bo Idrija še kdaj na tem nivoju.
Poleg košarkarske se lahko pohvalite tudi s pisateljsko oziroma književno žilico …
To je moja največja ljubezen. Ne vem no, če je večja od košarke, saj od nje živim … Od petega razreda osnovne šole pišem dnevnik, s katerim sem sicer 15 ali 20 let nazaj nehal, ko sem s KK Postojna odšel v ZDA. Se pravi, poprej sem dal skozi celo Evropo in z Ameriko sem končal. Zdaj iz tega črpam take in drugačne zanimivosti. Pred kratkim smo imeli tudi obletnico gimnazije, kjer sem postregel z marsikatero zgodbo (smeh).