Martensov priročnik za telebane

Kosarka.si nadaljuje s svojo prakso, k sodelovanju smo povabili nekaj eminetnih in atraktivnih akterjev slovenske košarkarske scene. Med nje zagotovo sodi tudi Gerald Martens, ki je s podjetjem Helios glavni mecen domžalske košarke. V svojih zapisih se bo Martens dotikal domače in tuje scene.

____________________________________________________________________

Čudovito popotovanje ekipe Helios Suns: »Kako ustvariti svojo lokalno košarkarsko ligo – priročnik za telebane«

Sezona se je pred nekaj tedni začela in menim, da je to pravi trenutek, da povzamemo, kaj se je dogajalo v zadnjem času.

1. Kaj je novega v sezoni 2015/2016?

Domnevam, da slovenske ekipe zdaj igrajo na več mednarodnih tekmah kot kdaj koli prej. Vse to se je zgodilo zaradi apetita ekipe Tajfun za nastop v dveh močnih mednarodnih ligah. Nenadoma je tudi ekipa Laško oznanila, da bo igrala na mednarodni ravni, Krka pa se je odločila za nastop v pokalu Fiba Europe Cup, da bi se izognili enaki katastrofi, ki jo je ekipa preživela v prejšnji sezoni, ko so verjeli, da se je lažje in ceneje spopasti s slovenskimi ekipami v domači ligi namesto tekmovati z močnimi mednarodnimi ekipami, ki imajo več kot milijon evrov proračuna.

A izkazalo se je, da so napačno presodili. Stara generacija igralcev je okrepila svoje moči in visokoproračunsko Krko po redni sezoni v marcu izrinila skoraj na spodnji del lige. Igralci, kot sta brata Zagorac, Pavič in Jagodnik, so igrali bolje kot kdajkoli prej ter so bili kos mladim talentom in dragim tujim igralcem, ki naj bi bili zadolženi za zagotavljanje lahkih zmag svojim zvezdniškim ekipam.

A vse je potekalo povsem drugače. Olimpijo so naši predragi Sunsi izrinili že v četrtfinalu in nihče ne bi pričakoval, da se bosta maja na koncu spopadli Rogaška in Tajfun.

Pravzaprav je naša želja po oblikovanju slovenske »all-star« ekipe postala tako neustavljiva, da so Sunsi že zgodaj poleti nenadoma imeli »predobro ekipo«, da ne bi igrali v mednarodnih košarkarskih ligah. Zgodba o oblikovanju »lastne« lige je zdaj že dobro znana in številni poskusi vključitve v ligo Fiba Europe Cup so se končno izplačali. Nenazadnje se je naša vrhunska ekipa, Olimpija, še enkrat uvrstila v Evropski pokal in gotovo si zasluži, da se je uvrstila tudi v rep lige ABA.  To pomeni, da v tej sezoni igrajo naslednje slovenske ekipe:  3 ekipe v Jadranski ligi, kar 4 ekipe v pokalu Fiba Europe cup, 1 v pokalu Eurocup in 2 v pokalu Sixt Alpe Adria. Skupaj to znaša 10 mednarodnih tekmovanj za 5 ekip. Tu pa so še pokal Spar in naša dobra stara Telemach liga. To je veliko košarke za naše navijače.

Uspeh pa do zdaj ni ravno velik, saj imamo 12 zmag in 23 porazov, kar je skoraj v razmerju 1:2.

To velja tudi za našo ekipo, ki je začela počasi, a se bo prav gotovo zelo hitro spet okrepila.

2. Je to pozitiven potek dogodkov za slovensko košarko?

Telemach liga je bila v zadnji sezoni v precej slabem stanju. Ni bilo mladih igralcev in nihče od igralcev, mlajših od 22, ni dosegel vsaj vrednosti 10 pri povprečni igralni učinkovitosti (glede na Eurobasket.com). Uveljavljene ekipe so skušale igrati z drugorazrednimi ekipami, a ta koncept je povsem spodletel. Nekatere ekipe so zašle v velike finančne težave, kar je privedlo do izstopa Maribora in Grosuplja.

Število obiskovalcev tekem se je ponovno znižalo, objavljene številke so veliko preveč optimistične in ne odražajo žalostnega stanja v večini slovenskih dvoran. Največja grožnja za ligo je trajajoča ekonomska kriza in številne ekipe so si le stežka priskrbele celo manjši proračun. Skromno število navijačev na mednarodnih tekmah v tej sezoni še vedno pušča za seboj številna vprašanja in težave, ki jih mora rešiti odgovorno vodstvo.

3. Kam nas bo to pripeljalo?

Hrbtenico slovenske košarke prav gotovo predstavlja domača liga. Brez nje imamo le malo možnosti za razvoj mladih igralcev. Brez teh igralcev ni mogoče doseči ustreznega proračuna. Če igralci ne prejemajo pravočasnih in pravičnih plačil, bodo mladi slovenski igralci dvakrat pomislili, preden se odločijo za vstop v profesionalno košarko.

To kar kriči po reformaciji naše Telemach lige – manjšem številu ekip in minimalnih standardih!

Trenutno ni več kot 8 resnih ekip in tudi nekaterim od njih bo izvajanje minimalnih standardov predstavljalo izziv.

A liga potrebuje ekipe, ki vlagajo v razvoj mladinskih ekip, v profesionalno trženje, v igrišča, v upravljanje in v svojo prihodnost. Ne le iz tedna v teden ali iz meseca v mesec, ampak dolgoročno. Če bomo to vsi storili, bomo ponovno vzbudili zanimanje naših navijačev, medijev ter lokalnega in državnega gospodarstva – kar pomeni pridobivanje pokroviteljev in podpornikov. Prvi korak smo naredili, od prihodnjega leta dalje bodo oktobra pričele igrati vse ekipe. Prvi korak smo naredili, a z dvanajstimi ekipami je to nemogoče. Tudi drugi korak moramo narediti po enakem principu – z minimalnimi standardi za ekipe v državni ligi. To je pričetek nove prihodnosti našega ljubega športa.

Prihodnost je že tukaj, odgovoriti pa moramo na vprašanje – ali želimo biti del nje?