Leteči Sven Malus v Elektri do vodilne vloge, ki je ni pričakoval

Ena svetlejših točk letošnjega moštva Elektre iz Šoštanja je 23-letni Sven Malus (194 cm, 1991), s slabimi 14 točkami na tekmo njen prvi strelec, temu pa doda še dobre 4 skoke. Zadnjeuvrščeni v Ligi Telemach še niso okusili slasti zmage, a bo le-ta kmalu prišla, je prepričan Sven: “Večkrat smo bili povsem blizu, toda ko bomo dosegli prvo, bo vse skupaj precej lažje – tudi s psihološkega vidika.”

Trenutno se sicer Malus vrača po poškodbi. Za njim sta dva tedna v postelji zaradi neprijetnega udarca, na naš klic pa se je odzval na dan, ko je ponovno stopil na noge. Dokončno ga je pozdravil zagrebški zdravnik in v četrtek je opravil lažji trening.

Celjan je v lanski sezoni prvič okusil slast igranja v slovenski prvi ligi, bil je član Zlatoroga, s katerim je sicer sklenil triletno pogodbo, sodelovanje pa se je končalo že po prvem letu. “Za prvo sezono je bilo rečeno, da se bom navadil na sistem in okusil vse skupaj. Nato je prišlo do poškodb in ponudila se je večja priložnost, vse do okrepitev, ko sem ponovno stopil v ozadje. Po koncu sezone se je zamenjala uprava, odšel je športni trener Goljović in vsem so pogodbe prekinili. Sicer so dejali, da nam jih bodo podaljševali, a so se večini zahvalili.”

Nato je zgrabil priložnost in se odločil za selitev v Šoštanj: “Videl sem priložnost, če sem prost igralec, da najdem klub, kjer bi se lahko dokazal in imel večjo vlogo. Čeprav tako velike v Elektri nisem pričakoval.” 

“Pripravljalne tekme so pokazale drug obraz, v dejanski sezoni pa nam vselej zmanjka tista stopnička do zmage. Večkrat smo bili povsem blizu, toda ko bomo dosegli prvo, bo vse skupaj precej lažje – tudi s psihološkega vidika.”

Po seriji porazov je odšel trener Rajmond Rituper, začasno zamenjal ga je Jernej Kobale, ki pa je nato pred tednoma postal pomočnik novemu vodji stroke Boštjanu Kuharju. “Stvari se lahko obrnejo le na boljše. Pojavila se je neka nova energija. Vsi dajejo maksimum. Gradi se na prejšnjih tememljih in zadeve se popravljaju. Pri Boštjanu se vidi, da je zelo dober trener.”

En trener za skok, drugi za obrambo, tretji za met … 

V sezoni 2010/11 je doživel sila zanimivo izkušnjo v ZDA. Sprva je šlo zgolj za udeležbo na kampu, kamor se je podal z očetom, a so zanj pokazali zanimanje, tako da se je odločil za začasno selitev. Leto dni je obiskoval srednjo šolo Forsyth Country Day in spoznal povsem različen način dela v primerjavi s tistim na stari celini.

“Dela se na povsem drugačnih principih. Treningi se ločijo na posamezne segmente. V naši šoli so bili štirje trenerji – eden za skok, drugi za obrambo, tretji za dribling ter met in glavni trener. Gredo v podrobnosti, je pa vse na tej osnovi, da košarko vzljubiš. Sistem dela se tako precej razlikuje od denimo jugoslovanskega, kjer gre vse ‘na polno’.”

Za 19-letnika je zgoden odhod od doma lahko velik šok, zato je potreboval določeno mero odgovornosti, pomagal pa mu je tudi natančen in strikten sistem, ki je prepletal šolo in košarkarske treninge. “Vsak dan sem imel telovadbo, kjer smo košarkarji delali po svojem programu, tako da smo imeli tudi fitnes enkrat dnevno. Usklajevati ni težko, morda le na samem začetku, je pa res, da si tam sam in moraš biti bolj odgovoren. Pred šolo je trening in uro ter pol po šoli spet, tako da niti nisem imel časa hoditi okoli.”

Zabija rad, toda dve točki sta dve točki

Sven Malus je lep primer, kako je moogoče praktično čez noč iz dokaj anonimnega košarkarja postati vodilni člen prvoligaškega moštva. Za nagrado je letos dobil poziv na slovensko tekmo all-stars. Mnogi ga poznajo kot vratolomnega zabijalca, a sam pravi, da sta na koncu pomembni zgolj dve doseženi točki. “Zabijanje je vsekakor ‘boost’ za ekipo, da se malo dvigne in da dobi energijo. Vsekakor rad zabijam, toda vse lepo in prav – koš je le koš in dve točki sta dve točki.”