Jugoslavija in EuroBasket; 2.del

Prejšnji teden smo ostali pri EuroBasketu 1959, ki je potekalo v Instanbulu in na katerem je Jugoslavija osvojila 9. mesto, radivoj Korač pa je bil prvič tudi najboljši strelec s prvenstva (28.1 točk v povprečju).
Danes nadaljujemo z nekoliko bolj uspešnim obdobjem jugoslovanske košarke, ki smo ga poimenovali kar jugoslovanska era.

Jugoslovanska era

Odlično igro v Sofiji je Jugoslavija nadgradila na naslednjem prvenstvu leta 1961, ki ga je gostil Beograd. Pred domačimi gledalci in na krilih Radivoja Korača, ki je bil ponovno najboljši strelec prvestva (v povprečju je dosegel 24 točk na tekmo), hkrati pa je postal tudi MVP prvenstva, so domačini osvojili drugo mesto. V finalu so s 60-53 klonili proti aktualnemu evropskemu prvaku – Sovjetski Zvezi.
Do velikega finala so srebrne jugoslovane vodile zmage proti Grčiji (86-57), Angliji (122:58), Poljski (72-67), Vzhodni Nemčiji (82-73), Madžarski (72-66) in Franciji (75-65) ter poraz proti Sovjetski Zvezi (75-58), kateri se v finalu žal niso uspeli maščevati. Omeniti velja, da je bil najboljši strelec Jugoslavije v finalu prav Ivo Daneu s 18 točkami.

Tudi na naslednjem EuroBasketu na Poljskem leta 1963 je Jugoslavija posegla po medalji, a tokrat ta ni bila tako žlahtne barve.  Pred Jugoslavijo se je tokrat vrinila Poljska, ki pa je morala v finalu priznati premoč takrat dominantni Sovjetski Zvezi, ki se je na vrhu Evrope obdržala še na naslednjih štirih prvenstvih. Jugoslavija je tako osvojila bron, potem ko je v boju za tretje mesto s 89-61 premagala Madžarsko. Na tej tekmi je bil med boljšimi ponovno Ivo Daneu s 25 točkami, dve več pa je prispeval Radivoj Korač, ki je tudi na tem prvenstvu je blestel in bil s povprečjem 26.6 točke na tekmo, še tretjič zapored najboljši strelec prvenstva.

Na prvenstvu leta 1965 se je ponovila zgodba iz Sofije 1961, saj je morala Jugoslavija v finalu ponovno priznati premoč Sovjetski Zvezi, takratni gostiteljici prvenstva, ki je slavila z 58-49. Pri Jugoslaviji je bil najboljši strelec Nemanja Durić s 16 točkami, sledila pa sta mu Korač z 9 in Ivo Daneu z 8 točkami.

EuroBasket 1967, ki se je odvil na Finskem za Jugoslavijo ni bil tako uspešen, saj smo se morali po zmagah nad Belgijo (73-66), Nizozemsko (96-46), Španijo (82-68, 101-73), Finsko (68-59) in Francijo (75-69) ter po porazih proti Čehoslovaški (74-66), Romuniji (75-73) in Poljski (69-65) zadovoljiti s končnim 9. mestom.

Se je pa toliko bolje Jugoslavija odrezala na naslednjih dveh prvenstvih leta 1969 v Italiji in 1971 v Zahdoni Nemčiji. Na obeh je osvojila srebro, na obeh pa je morala v finalu ponovno premoč priznati Sovjetski zvezi. V Italiji so bili Sovjeti boljši s 81-72, dve leti kasneje pa s 69-64. V prvem finalu je pri Jugoslaviji blestel Trajko Rajković s 19 točkami, po 10 pa sta jih dodala Daneu in Čosić. V drugem finalu je bil pri Jugoslovanih najbolj razpoložen Žarko Knežević, Aljoša Žroga pa na tej tekmi ni zaigral, medtem ko se je Ivo Daneu poslovil od reprezentačnega dresa.

Že na naslednjem Evropskem prvenstvu leta 1973 v Španiji pa se je Jugoslavija povzpela na vrh Evrope. Po zmagah nad Španijo (65-59), Grčijo (84-68), Bolgarijo (76-65), Italijo (73-71), Francijo (80-70) ter v polfinalu nad Čehoslovaško (96-71), se je Jugoslavija prebila v veliki finale, kjer so pričakovali ponovni obračun s Svojeti, a so po senzacionalni zmagi nad aktualnimi prvaki v finale napredovali domačini.  Jugoslavija je bila boljša z 78-67, s 23 točkami blestel Krešimir Ćosić.

Dve leti kasneje, leta 1975, je Eurobasket basket gostil Beograd in tokrat se Sovjeti nisu uspeli izogniti Jugoslovanom, odločenim, da se jim maščujejo za vse poraze v finalih. Po visokih zmagah nad Nizozemci (102-76), Turki (92-65), Italijani (83-69), Španci (98-76), Čehoslovaki (84-68) in Bolgari (105-76), so v finalu super motivirani Jugoslovani na krilih Dragana Kičanovića (22 točk) premagali še Sovjete (90-84). Krešimir Ćošić je bil še drugič izbran za MVP-ja prvenstva.

Na vrh Evrope se je Jugoslavija povzpela tudi na naslednjem EuroBasketu leta 1977 v Belgiji. To prvenstvo je pokazalo, da so Sovjeti postali »dobra stranka« Jugoslavije, tako kot je bilo vrsto let v obratnem smislu. Jugoslovani so v nekem momentu vodili tudi že za 23 točk in dajali občutek, da gre za prijateljsko tekmo, saj je bilo videti, kot da koše dosegajo z lahkoto. Veliki up Sovjetov, 221 cm in 141 kg težki center Vladimir Tkatchenko je le gledal, kako so dosti manjši, hitrejši in predvsem tehnično bolj dovršeni jugoslovanski centri  Jerkov, Ćosić in debitant Radovanović dosegali koše in asistence.
Pri Jugoslaviji je bil najbolj razpoložen Dalipagić (19) sledili pa so mu Kičanović (16) ter Jerkov in Slavnić (12). Dalipagić je bil izbran za igralca prvenstva, v prvi petorki pa se mu je pridružil še Zoran Slavnić. Po tej tekmi je selektor Sovjetske Zveze Jugoslavijo označil za najboljše moštvo v zgodovini košarke!

Na EuroBakstu 1979, ki ga je gostila Italija, so Jugoslovani osvojili 3. mesto, potem ko so se po zmagah nad Poljsko (102-95) in Francijo (80-65) ter po tesnem porazu proti Izraelu (77-76) uvrstili v naslednji krog, iz katerega so po zmagah nad domačini Italijani (95-80), Španci (108-100) in Čehkoslovaki (97-79) nadaljevali v boj za tretje mesto, kjer so bili ponovno premočni za Čehoslovake (99-92).

Že čez dve leti je Jugoslavija nekoliko popravila vtis in na prvenstvu leta 1981, ki ga je gostila Čehoslovaška, osvojila srebro. Tokrat so morali Jugoslovani premoč ponovno priznati Svojetom, ki so bili v finalu boljši s 84-67. Jugoslovanom ni pomagalo niti 18 točk Ćosića, saj sta bila pri Sovjetih odlično razpoložena Mychkine (29) in Valters (20).

https://youtu.be/E-U9Ur0CF2U

Naslednji dve prvenstvi za Jogoslavijo nista bili kdove kako uspešni. V Franciji leta 1893 je Jugoslavija osvojila 7. mesto, prav tako 7. pa so bili Jugoslovani dve letni kasneje v Zahodni Nemčiji .Prvenstvo v Franciji je prineslo novega zmagovalca, saj se je na vrh Evrope prebila Italija, ki je v finalu z Dinom Meneghinijem, Rivo, Pierluigijem Marzoratijem in Vilalto na čelu premagala Špance. To je bilo tudi prvenstvo, na katerem je Evropa dodobra spoznala Grka Nikosa Galisa, ki je takrat prvič postal najboljši strelec prvenstva (33 točk v povprečju). Leta 1985 so prvaki ponovno postali Sovjeti, za katere je takrat igral tudi legendarni Arvidas Sabonis, ki je postal  MVP prvenstva. Sovjeti so bili v finalu boljši od Čehoslovakov.

Po krajšem postu se je Jugoslavija med najboljše vrnila leta 1987 na evropskem prvenstvu v Grčiji. V skupinskem delu so premagali  Francoze (88-83), Špance (94-76) in Romune (120-78) ter izgubili proti Sovjetom (100-93) in Grkom (84-78), kar je bilo dovolj za napredovanje v izločilne boje. Tam so najprej visoko premagali Poljake (128-81) nato pa zgubili z gostitelji Grki (81-77). V boju za tretje mesto so bili boljši od Špancev (98-87) in tako osvojili tretje mesto in Evropi pokazali, da se vračajo tja kamor sodijo. Grki, ki so pred tem premagali Jugoslovane, so v velikem finalu pred domačimi navijači po podaljšu premagali Sovjete (103-101), blestel pa je branilec Nikos Galis, ki je bil izbran za MVP-ja prvenstva, kar ni bilo presenetljivo, saj je bil že drugič tudi najboljši strelec (37 točk v povprečju) prvenstva – v finalu jih je prispeval 40!

Ne le, da spadajo med najboljše, ampak to tudi so, so Jugoslovani pokazali že na naslednjem prvenstvu leta 1989, ki ga je gostil Zagreb. Petrović in druščina so se brez večjih težav sprehodili do finala, kjer so se z zmago z 98-77 Grkom maščevali za poraz izpred dveh let. Pred 10.000 navijači v Domu sportova sta blestla Dino Radja (25) in Dražen Petrović (28), ki je postal tudi MVP prvenstva. Najboljši strelec je ponovno postal Nikos Galis (35,6 v povprečju), ki je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec v finalu, v katerem je Jure Zdovc prispeval 6 točk.

Na zadnjem prvenstvu pred razpadom Jugoslavije, je ta v Italiji leta 1991 prav tako pokazala kako dominantna košarkarska velesila je. Na petih tekmah so brez težav odpravili Španijo (76-67), Poljsko (103-61), Bolgarijo (89-68), Francijo (97-76) ter v finalu sredi Rima še domačine Italijane (88-73) ter tako osvojili peti naslov evropskih prvakov. V finalu sta bila najbolj razpoložena Dino Radja (23) in Toni Kukoč (20), ki je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca prvenstva. Jure Zdovc takratno prvenstvo zapustil po dveh tekmah, saj se je Slovenija pripravljala na osamosvojitveno vojno. Kar se tiče najboljšega strelca se ni spremenilo nič, saj je še četrtič to postal Grk Galis (32.4 v povprečju).

https://youtu.be/oAWU7yYWJzk

 

Sodeluj v košarkarskem kivzu in odpotuj v Zagreb
Na letošnjem EuroBasketu resda ne bomo imeli priložnost spremljati skupne republike Jugoslavije, bomo pa na prvenstvu lahko navijali tako za Slovenijo kot ostale države nekdanje skupne republike. Dve od teh bomo lahko spremljali prav v naši neposrednji bližini, saj se bosta v Zagrebu merili tako Slovenija kot tudi Hrvaška. In prav na tekme v Zagreb bo Spar Slovenija popeljal 600 srečnežev, ki bodo v njihovem košarkarskem kvizu pravilno odgovorili na vseh 5 vprašanj. Preveri svoje poznavanje košarke in slovenske reprezentance in z malo sreče boš lahko prav ti z ostalimi srečneži odpotoval v Zagreb in navijal za #junake.

K sodelovanju vas vabijo tudi člani slovenske reprezentance…