INTERVJU – Stefan Sinovec: “Spremljam vse – od betonske lige do Evrolige”

Tokrat smo za vas pripravili intervju s 27-letnim srbskim branilcem Stefanom Sinovcem, ki se je letos pridružil moštvu iz Novega mesta. Po nekoliko zadržanem začetku se je Stefan dobro vključil v moštvo in je danes, poleg Lalića, eden glavnih mož Krke. Povprašali smo ga o občutnih v novem klubu, o košarki v mlajših letih, po spominih iz časa Partizana ter o spremljanju NBA in Evrolige…

Najprej nas je zanimalo kako mu je všeč v Novem mestu…
“Pred letošnjo sezono sem se odločil, da zaigram za Krko in že sedaj lahko povem, da je bil to zadetek v polno. Tu sem res zadovoljen. Sicer sta moja najboljša prijatelja moj sin in moja žena, zato mi je pomembno le, da sta poleg mene, kje živimo, pa je popolnoma nepomembno. Brez kakršnihkoli problemov smo se navadili na življenje v Novem mestu, kjer nam je zelo všeč”.

 Polovica sezone je že za vami. Kako bi ocenil dosedanje dogajanje, kakšne so ambicije, cilji?
“Za enkrat sezona poteka fenomenalno. Solidna pozicija v AB Aligi, drugi krog FIBA Cupa, kjer smo premagali favorizirani Maccabi. Vsak začetek je sicer težak sam po sebi. Tudi pri nas je bil, a je s časom vse prišlo na svoje mesto in menim, da smo sedaj na pravi poti. Verjamemo, da bomo dobro pripravljeni na domač pokal in prvenstvo, kar nam je tudi najpomembneje”.

Znano je, da je tvoj boter Sava Lešić, član Uniona Olimpije. Se vama uspe družiti in kdo menite bo letos osvojil prvenstvo?
“Z botrom sva se le nekajkrat na hitro srečala. Razpored tekem namam ne gre ravno na roko, vendar sta najini ženi in otroci vse nadoknadili, saj so ves čas skupaj. Ko je Sava podpisal za Olimpijo, sem ga poklical in mu rekel  – Super boter, tam boš gotovo osvojil naslov. Nato pa sem čez dobra dva tedna sam podpisal s Krko in ga ponovno poklical ter mu dejal – Naslova ne boš videl! Šalo na stran, letos bo velika borba za naslov prvaka. Tu je še Tajfun, aktualni prvak, pa tudi ostale ekipe niso naivne.”

Ko so ljubitelji košarke slišali, da bo portal Košarka.si naredil intervju s Stefanom Sinovcem, so imeli zanimivo vprašanje. Zanimalo jih je namreč, ali je trener Velić ekipo povabil na poroko oziroma ali jih je vsaj častil pijačo?
“Lahko rečem, da je trener Velić velik gospod. Poleg tega je ena najboljših oseb, ki jih poznam in nimam več kaj dodati”.

Znano je tudi, da ste bili z botrom Lešićem in Nemanjo Bjelico člani mlajših selekcij Partizana. Prav tako je znano, da so vašo generacijo razpustili, češ da ste netalentirani. Kaj porečete na te očitke?
“Nekega dne so preprosto prišli in rekli, da je bo naša generacija razpuščena. Da nismo dovolj talentirani in da se bo klub posvetil mlajšim igralcem. To je zagotovo vplivalo na naš razvoj, saj smo morali kariero nadaljevati po težji poti. Po desetih leti lahko rečem, da smo tudi mi našli svoje mesto pod soncem, nekateri od nas pa celo mesto v ligi NBA”.

Ko si še kot mladinec igrali za Vizuro, si doživeli grd padec, pri katerim si utrpeli udarec v glavo. Po tekmi si bojda košarkarske copate vrgel v smeti, drugi dan pa si jih iskali, saj se tega dogodka nisi spominjal?
“Res je. Imel sem blažji pretres možganov, posledica česa so bili vrtoglavica, slabost…Copati so bili pač postranska škoda, a naslednji dan sem jih seveda potreboval. No ja, izgubil sem spomin, tako to je…”

Kar se tiče Partizana je bila sezona 2009/2010 zgodovinska. Bil si član te ekipe, kako je vse skupaj izgledalo?
“Ta sezona je bila zares sanjska. Imel sem ponudbe drugih klubov, vendar sem si želel igrati za Partizan. Takrat se je v moštvo namreč vrnil tudi moj boter Sava. Zagotovo bi si želel večje minutaže, a se po takšnih uspehih vse to pozabi. Začetek sezone, turneja po Ameriki, igranje proti Carmelu Anthoniju in Grantu Hillu, vse to je bil odličen uvod v tisto kar se je zgodilo kasneje. Dvojna krona v Srbiji, prstan ABA lige in F4 v Parizu. To je nekaj najlepšega kar lahko doživiš. No, težko je bilo preživeti tisti koš Childressa, s katerim nam je v sekundi porušil sanje. Na koncu je Barcelona osvojila naslov z le enim porazom in to porazom proti nam! Škoda, da se nismo še enkrat pomerili v velikem finalu”

 

Spremljaš kaj Evroligo, kdo je za vas glavni favorit?
“Spremlajm vse, od betonske lige do Evrolige, resnično vse. Lani sem zaradi Bjelice navijal za Fenerbahce, letos pa za CSKA zaradi Teodsića. Favoriti pa so zagotovo CSKA, Fenerbahce in Real”.

Letos je kolonija košarkarjev iz našega prostora izredno velika tudi v ligi NBA. Vam uspe spremljati tudi to?
“Da, spremljam tudi NBA ligo. Bjelica je odlično štartal, Jokić konstantno igra dobro, Bobi pa dobro izkorišča svoje minute na Bobinatorski način. Verjamem, da bodo vsi trije pustili pečat v ligi NBA”.

NBA ali Evroliga?
“Vedno in za zmeraj Evroliga!”

Sodeloval si tako z Muto Nikolićem kot tudi z Duletom Vujoševićem. Lahko potegneš kakšne paralele, kakšni so bili vtisi?
“Oba sta fantastična trenerja. Med seboj se sicer dosti razlikujeta, oba pa imata košarko v malem prstu”.

Vemo, da dosti spremljaš tudi nogomet in da navijaš za Barcelono. Kaj si misliš o letošnji sezoni?
“Nogomet verjetno spremljam še pogosteje kot košarko. Neizpolnjena želja po igranju nogometa je pripelajal do tega, da nogomet neprestano spremljam po televiziji. Barca je moj najljubši klub in prvi favorit za vse možne naslove. Mislim, da lahko letos postnejo prvi klub, ki bo ubranil naslov v ligi prvakov.”

Katerega igralca je bilo v dosedanji karieri najtežje pokrivati?
“Carmela Anthonya!”

Za konec nam še zaupaj, kaj meniš o novih pravilih in sojenju v ABA ligi?
 “Nova pravila mi sploh niso všeč. Sam se sicer rollinga ne poslužujem pogosto, vendar podaljšan korak in ostale stvari…Mislim, da nihče pravzaprav ne pozna dobro pravil, ampak se sodi bolj tako, po občutku.”