Iz prve roke iz Litve za kosarka.si: “Strokovni štab je odlično tempiral formo”

Polfinalna tekma med Litvo in Srbijo je bila košarkarska klasika. Med seboj sta se udarili košarkarski državi. Dobesedno sta udarili ena drugo. Tekma je bila bolj podobna rugbiju, kot pa košarki, in v takšnih tonih se je bolje znašla ekipa iz Baltika. Povsem zasluženo so Litovci slavili zmago in si rezervirali zmenek s Španijo v finalu.

Pogovarjali smo se s košarkarskim strokovnjakom iz Litve, po imenu Simas Baranauskas, mladeničem, ki že vrsto let dela za FIBO in Košarkarsko zvezo Litve. Tisti, ki uporabljate Twitter, ga zagotovo poznate pod uporabniškim imenom »@Lithuaniabasket«.

Litva je na tem EuroBasketu pokazala različne obraze. Bleda igra v skupinskem delu, nato pa bolj, ko se je turnir bližal koncu, bolje so igrali. Naš sogovornik je o tem povedal: »Težko je najti prav besede, s katerimi bi se opisala transformacija Litve, v času od skupinskega dela prvenstva, do končnice. V prvem delu je izgledalo, kot da kemija med igralci ni na potrebnem nivoju. Igrali smo preveč statično in brez prave želje. Povem lahko, da nihče ni bil zadovoljen s prikazanim in s smerjo, v katero se je nagibala naša igra.«

Dejstvo je, da je bila skupina D, v kateri je igrala Litva, in katere tekme so se odvijale v Rigi, bila mogoče celo najslabša od vseh. S tem se Simas povsem strinja.

»Kar se tiče naše skupine, moramo biti iskreni. Resnično je bila slaba, čeprav so se kar tri ekipe iz te skupine, prebile do četrtfinala. Mi smo v tej fazi prvenstva igrali preveč individualno, namesto ekipno. Na parketu smo delovali povsem bledo.«

Gledano iz tega vidika, je bila selitev iz Rige v Lille, za litovsko reprezentanco trenutek, ko se je vse spremenilo.

»Po selitvi v Francijo je bilo videti, kot da je nekaj kliknilo v glavah naših igralcev. Začeli smo igrati kot prava ekipa, in ne kot skupina posameznikov. To se je čutilo tudi v naši igri. Zaigrali smo disciplinirano in nadzorovali smo ritem igre. Omejena spodnja linija ne dovoljuje Litvi, da bi bila napadalno močna ekipe, ključ je v dobri obrambi in močni, fizični igri. To se je lepo videlo na tekmi s Srbijo. Smatram, da je imela samozavest Maciulisa, velik vpliv na celotno ekipo.«

Vprašali smo ga, ali so Litovci pričakovali takšen uspeh, in kakšna so bila njihova pričakovanja pred začetkom EuroBasketa.

»Jaz sem pričakoval, da bomo prišli do polfinala, in tam izgubili proti močnejšemu nasprotniku. Zaradi odličnega žreba, smo imeli lahko pot do štirih najboljših. Druge ekipe so imele mnogo težjo pot. Na papirju so mogoče štiri, pet ekip, ki so močnejše od nas. Uvrstitev v finale je tako velik uspeh. Na splošno so bili ljudje pesimistični glede uspeha te ekipe, še posebej po skupinskem delu. Takoj lahko potegnemo paralelo z našim nastopom na EuroBasketu v Sloveniji, pred dvema letoma. Rečemo lahko, da je strokovni štab odlično tempiral formo, tako takrat, kot zdaj,« pravi Baranauskas, nato pa je prešel na napoved finalne tekme.

»Španija je veliko bolj talentirana ekipa, kot mi. Kot to pravim, ne mislim le na Gasola, ki igra neverjetno, ampak tudi na preostale igralce. Bila bi velika napaka, če se osredotočamo samo na Gasola. Pred dvema letoma so igralci rekli, da so zadovoljni že z uvrstitvijo v finale. Ravno zaradi tega pristopa, je bila tekma s Francijo že vnaprej obsojena na poraz. Zdaj je naš pristop drugačen. Ključ do zmage bo znova, da vzpostavimo igro z veliko kontakta, in da ne dovolimo Špancem, da se začnejo počutiti udobno. Litva je Srbijo premagala kljub 20 izgubljenim žogam in le dvema trojkama. Tekmo se dobi z obrambo, fizično igro, in dejstvom, da nasprotnika vržeš iz ritma. To moramo napraviti tudi proti Španiji.«

Spremljali bomo tudi velik boj med dvema centroma, Gasolom in Valanciunasom, igralcema, ki nastopata v Ligi NBA. To je verjetno tudi dvoboj, ki bo največ vplival na nedeljsko tekmo.

»Jonasu ne bo lahko, hkrati pa ni igralec, ki bi odgovarjal Gasolu, ko govorimo o naši obrambi. Pau je enostavno preveč tehnično podkovan in je tako popoln napadalni igralec. Po drugi strani pa je Valanciunas izjemno fizično napredoval in zagotovo lahko Gasolu povzroči ogromno težav. Toda, če na koncu potegnemo črto, je Španija na tem igralnem položaju, veliko močnejša kot mi.«

Litva igra čvrsto, moško in ne preveč lepo košarko. To je nekaj, na kar z njihove strani nismo navajeni. Ni več tistih lepih potez, meta za tri točke… Baranauskas je to pojasnil: »Enostavno nimamo več takšnih šuterjev, kot smo jih imeli včasih. Naš verjetno najboljši šuter, Gecevicius, sploh ni bil poklican na priprave reprezentance. Ni se vklopil v vizijo igre našega selektorja.«

Španija in Litva sta zaigrali tudi v velikem finalu evropskega prvenstva leta 2003, ko je Litva postala evropska prvakinja. Zanimalo nas je, če se Litovci te tekme sploh še spomnijo.

»Če sem popolnoma iskren, ne povsem. To je bilo že davno, in samo Reyes in Gasol sta ostala od igralcev, ki so takrat zaigrali. Prav tako je bilo veliko razlik med našo ekipo takrat, in našo ekipo danes. Imeli smo ekipo polno umetnikov in kreativnih igralcev, zdaj pa imamo popolnoma drugačno postavo. Zdaj smo močnejši na notranjih igralnih položajih, leta 2003 pa smo bili boljši na zunanjih. Edino kar je skupno tema dvema ekipama, je borbeni duh. To krasi vsako našo selekcijo.«

EuroBasket se bliža koncu, in počasi je čas, da se analizira celoten turnir. Izbrala se bo najboljša peterka prvenstva, največje razočaranje prvenstva… Naš sogovornik je v najboljšo peterko uvrstil Teodosića, De Cola, Gallinarija, Gasola in Valanciunasa. Kar se tiče največjega razočaranja, je izbral reprezentanco Hrvaške.

»Hrvaška ima ekipo, ki bi vsaj po imenih, lahko domov odnesla medaljo. No, njim je, kot je to že tradicionalno, uspelo znova razočarati. Še danes razmišljam o tem, kako so lahko igrali tako slabo, zlasti proti Češki. Res ne znam razložiti. Zagotovo so največje razočaranje prvenstva.«

Za konec smo Simasa vprašali, če je bila tekma z Italijo tista prelomna, za litovsko reprezentanco.

»Mislim, da se je to zgodilo že v drugem polčasu na tekmi s Češko. Takrat smo začeli igrati drugače, z več želje, in z večjo intenziteto. To je vse spremenilo,« je naš pogovor zaključil Baranauskas.