Igor Kokoškov hvali svoje igralce in sporoča: “Bog daj zdravje Erazmu Lorbku!”

Rubrika: Reprezentanca

V torek je pripotoval v Ljubljano. Nekaj sestankov je še opravil, potem se je dobro naspal. Igor Kokoškov je včeraj začel novo poglavje na svoji trenerski poti. Po delu na klopi Gruzije je sedel še na klop Slovenije. Da je Gogijev trener, da je prišel zaradi njega, se je v preteklih mesecih naposlušal. Zdi se, da ga ne gane več. Pa saj ga tudi prej ni. Ni volonter. A če bi hotel denar, bi šel (verjetno) kam drugam. Vodenje Slovenije mu je izziv. Naloga bo uvodoma (!) taka kot pri Gruziji: Slovenija bo od 31. avgusta dalje lovila nastop na evropskem prvenstvu. 44-letni trener se zaveda, kaj ga čaka. 

2107_kokoskov_00
Igor Kokoškov (foto: Aljaž Močnik/kzs.si)

Zdaj gre zares.
„Vsi v strokovnem štabu smo bili že dalj časa v pogovorih. Precej sestankov, pogovorov in razmišljanj je bilo. A košarka se igra na parketu, ne pa govori. Komaj smo čakali, da se priprave začnejo. Pred uvodom se je čutila tista pozitivna napetost.“

Ekipa je pomlajena. Prvič po letu 2004 pa mora v kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Vse razen preboja na EuroBasket bi bila nacionalna tragedija.
„Začenjamo neko novo zgodbo, nekaj novega. Zavedamo se zahtevnosti in odgovornosti. Pričakovanja so velika. Ljudje v Sloveniji imajo radi košarko. Slovenska reprezentanca visoko kotira, je prava inštitucija. To se spoštuje. Tudi zato želim dati svoj doprinos, da bo pred nami kvaliteten in uspešen ciklus.“

To pomeni?
„Da se uvrstimo na evropsko prvenstvo!“

Izbrali ste 21 košarkarjev, ki z vami odhajajo v boj.
„Mislim, da smo naredili selekcijo igralcev, ki so voljni igrati za Slovenijo. Za dva meseca se bodo ti igralci odrekli družinam. To se ceni in spoštuje. Še naprej treba negovati ta kult reprezentance. Žal ali na srečo, to je trend v celi Evropi, pa igranje mladih igralcev za nacionalno selekcijo ni nujno. Včasih je bilo drugače. Mimo reprezentance ni šlo. Nihče pa ti ne more vzeti tega, da pripadaš reprezentanci in jo predstavljaš na mednarodni sceni. Ne glede na to, kakšno kariero narediš in koliko zaslužiš. Upam, da tako še naprej vzgajamo igralce.“

Uvodoma imate na voljo 15 igralcev, šest jih še pride.
„To ni nič strašnega. Bo več časa, da vidimo na delu ostale igralce. Imamo jih dovolj, 15 je optimalna številka. Goran Dragić zamuja zaradi pravila Lige NBA, hitro se bo vključil. Jaka Blažič in Gašper Vidmar pa prideta kasneje zavoljo sanacije poškodb. Veselim se vrnitve igralcev selekcije U20 in trenerja Aleksandra Sekuliča. Žal je poškodovan Blaž Mesiček, manjka tudi Luka Dončić. A kot sem rekel prej – nihče ni večji od ekipe, naš vlak potuje dalje. K cilju! Prepričan pa sem, da bo Luka prihodnje leto igral. Želi igrati. To so njegove besede.“

Mnogi ljubitelji košarke pogrešajo v reprezentanci Erazma Lorbka.
„Cenim in spoštujem ga. Erazem je legenda slovenske košarke. Žal mi je, ker ima toliko težav. Spomnim se leta 2009. Bil je najbolj zanimiv igralec zunaj Lige NBA! Takrat sem delal v Phoenixu. S San Antonijem smo se borili za pravice za Lorbka. Hoteli smo ga v ekipi. A je ostal v Barceloni.“

Sta se letos slišala?
„Seveda sva. Konkretno sva se pogovorila. Erazem želi najti klub in odigrati sezono. Ne zapiramo mu vrat. Bog mu daj zdravja in dobro sezono. Potem bo lahko pomagal tudi nam!“

Prej ste omenili kult. Sam bi dodal še atmosfero ali pa kemijo, kot se temu reče.
„Kot se to reče: vlak, to je ta naša ekipa, potuje. Nihče ni večji od te ekipe, ki je živa stvar. Precej zadev nas čaka v prihodnjih dneh. Tudi v preteklosti je bilo nekaj dobrih in slabih zadev, to je del posla. To moraš vzeti v zakup. Ekipa je kot družina. Imamo svojo pot, svojo smer, svoj cilj. Temu sledimo. Zato želim, da imamo dobro atmosfero, ki pa izvira iz igralcev. Dobro ekipo in dobro kemijo ustvarjajo igralci. Ne obstaja trener, ki bi zgradil dobro kemijo v moštvu.“

Reprezentanca je dobila tudi novega kondicijskega trenerja.
„Profesor Miljan Grbović je moj dolgoletni prijatelj in profesor na fakulteti v Beogradu. Prvič smo sodelovali leta 2004. Znan je po delu z ekipami in igralci, ki so nastopali v Ligi NBA. Igralci, ki so se odločili, da igrajo za Slovenijo, bodo veliko dali državi. Zato je naša naloga, da jim zagotovimo maksimalne pogoje. To je moja naloga. Košarkarjem moramo pomagati, da se čim boljše pripravijo na novo sezono. Pri tem jim bo pomagal tudi profesor Šile. Naj se igralci zavedajo, da smo tu zaradi njih.“

Ponavadi trenerji povedo, kaj bodo prioritete na uvodnih treningih. Kaj počnete v Rogaški Slatini?
„Specializacije v tem poslu ne priznavam. Nemogoče je biti dober napadalni trener, če poznaš principov obrambe. Ko pa ne veš, kako reagira obramba, boš težko predvidel napad. Verjamem v napad. Ko so težki trenutki, potrebuješ hrabrost, srce in voljo. A ne glede na to, kako si hraber, moraš znati doseči koš. Še posebej v evropski košarki ko se igra koš za koš. Obramba zmaguje tekme, napad osvaja naslove. V to verjamem! Zato smo v Rogaški Slatini začeli z napadom, časa je dovolj. Bo pa hitro jasno, kaj ekipa sprejema, kaj pa ne. Prilagodili se bomo.“