“Goran Dragić na Kitajskem? Zakaj pa ne, zdaj prepričujejo Bryanta!”

Pred dnevi se je s Kitajske vrnil Memi Bečirovič, ki je z ekipo zmajev iz Nanjinga zasedel 12. mesto (18 zmag, 20 porazov), končnica se mu je izmaknila. A razočaranja ni, Memi je delodajalce navdušil, v podpis je dobil novo dveletno pogodbo.

Kaj ste najbolj pogrešali na drugem koncu sveta?
„Družino, vnuke… Na srečo je za mano prišla žena, ki je bila pri meni tri mesece.“

In nadaljuje:
„Sprva ni bilo lahko, prideš v novo okolje… Rabiš čas, da se prilagodiš.“

Osemilijonska mesta so vam usojena. Med letoma 2012 in 2015 Teheran, zdaj Nanjing.
„Mesto ima 8,5 milijona ljudi, lepo je to mesto. O Kitajski pa imamo tako ali tako napačne predstave. Vse je je urejeno, ne manjka izjemnih stavb, kot bi prišel v ZDA.“

Očitno tudi športna infrastruktura ni slaba.
„Kje pa. Imamo ogromen trening center. Na voljo imamo šest košarkarskih terenov, fitnes pa je tako velik, da tudi ob 200 športnikih na napravah ni gneče. V sklopu celotnega kompleksa je tudi hotel, kjer sem sprva bival. Do dvorane sem imel pet minut.“

Kaj pa jezikovna bariera?
„V veliko pomoč mi je bil srbski trener Nenad Hrović, ki je tu že pet let. Je trener v konkurenčni ekipi Jiangsu Tongxi, a mi je pomagal pri vsem. Razkazal mi je mesto in pomagal, da sem se hitreje adaptiral.“

Kaj pa domač jezik?
„Imam tudi dva prevajalca. Tudi z njima sem rabil nekaj časa, da smo se povsem ujeli. Sicer pa govorimo vsi isti jezik – to je jezik košarke.“

Rekli ste, da ste sprva živeli poleg dvorane, pa potem?
„Ko sta prišla Marshon Brooks in Greg Oden, smo se preselili v hotel, po nas je prihajal šofer. Trening baza je bila blizu centra mesta, tekme pa smo igrali na dveh lokacijah.“

Torej ste imeli dve domači dvorani?
„Tako nekako. Gre za isto provinco, pol tekem smo odigrali v Nanjingu, polovico pa v Zhenjiangu. V Nanjingu smo igrali zaradi našega sponzorja, v 1.5 milijonskem Zhenjiangu pa zato, ker je naš klub financirala športna zveza. Tak način je nekaj normalnega za Kitajsko, kjer si ponavadi sponzor in športna zveza delita stroške za klub.“

Pri izbiri tujcev niste imeli najbolj srečne roke.
„Brooksa sem izbral sam, Odena so že prej. Vsi vemo, da je bil Greg prvi pick na draftu leta 2007, a so ga ustavile poškodbe. Precej je manjkal, tudi zato smo ostali brez končnice. Sicer pa sta Greg in Marshon krasna fanta, oba s pravim karakterjem.“

Brooks je pridno polnil koš, po 35 točk na tekmo.
„To je res, a se je znal podrediti ekipi. Igral je tudi na mestu organizatorja igre, po potrebi tudi na krilu. Zelo sem zadovoljen z njim. Po epizodi v milanskem Armaniju je bil kar malce zafrustiran. Ob Gentileju, ki je bil domači up, se ni naigral. Marshona smo na Kitajskem spravili k sebi.“

Se bo vrnil k vam?
„Pravi, da bi rad nazaj v Ligo NBA. Če mu ne uspe, pa menim, da bova spet sodelovala. Na Kitajskem je nujno, da imaš kvalitetne tujce. Če tu narediš napako, potem si oplel. Imeli smo tudi precej smole s poškodbami domačih košarkarjev. Poleg tega tudi klop ni bila dovolj dolga. Ko sem odhajal, sem naročil upravi, da za novo sezono angažiramo vsaj tri kvalitetne domače igralce.“

Pa bodo Kitajci prestopali iz kluba v klub?
„Težko bo. Domači igralci so plačani dvakrat, denar dobijo od kluba in športne zveze, s katero pa podpišejo tudi pogodbo. Ko menjajo klub, ima zadnjo besedo prav ta zveza.“

V končnici vas ni, usodne so bile tri črne serije.
„Sezono smo zaradi Gregove poškodbe začeli z enim tujcem, drug na drugega smo se šele navajali. Uvodoma smo zabeležili šest porazov. Ko smo se zaleteli v zid, se nismo ustavili, ampak smo začeli igrati. Ko je prišel Greg, smo nanizali osem zaporednih zmag. Ključen poraz pa je bil tisti proti Sečuanu.“

V klubu so očitno navdušeni nad vašim delom.
„Zadovoljni so, sicer ne bi dobil nove pogodbe. Spremenil sem ekipo, igrali smo dobro, a imeli precej smole.“

Kako naprej?
„Do aprila sem v Sloveniji, potem se vračam na Kitajsko. Tam me čaka ekipa, a brez tujcev. Precej poudarka bo na individualnem delu, odigrali bomo nekaj prijateljskih tekem.“

Kdaj pa začnete priprave na novo sezono?
„Septembra. Pričakujem, da bom z ekipo prišel za tri tedne tudi v Slovenijo, kjer bi opravil del priprav, pridružili pa se nam bodo tudi tujci. V Evropi bomo imeli prave tekmece.“

Kdo bo prvak na Kitajskem, kjer 15.2. začnejo s četrtfinalom?
„Liaoning je dosedaj pokazal največ. Imajo dva dobra tujca, kvalitetne domačine, vodijo pa tudi po rednem delu.“

Ko ste bili v Iranu, ste našli delo tudi za slovenske igralce. Je kaj takega mogoče na Kitajskem?
„Mislim, da ne.“

Očitno „padajo“ na Američane.
„V tem hipu takega igralca Slovenija ne premore. Tu štejejo NBA-jevci. Kupujejo se playmakerji, od katerih se pričakuje, da dosežejo po 30 točk na tekmo, center pa naj bi 20 točkam na tekmo dodal še 15 skokov.“

Ok, si potem predstavljate, da bi kariero na Kitajskem nadaljeval Goran Dragić?
„Seveda, zakaj pa ne! Zdaj se precej govori, da bo jeseni na Kitajsko prišel Kobe Bryant.“

Pa je to realno?
„Da, precej. Pred dnevi je Stephon Marbury za enega od pekinških dnevnikov dejal, da bo skušal prepričati Bryanta, da pride in nadaljuje kariero.“

Kaj bi to pomenilo za kitajsko košarko?
„Veliko, a tudi zdaj je liga vrhunsko organizirana.“

Razložite, prosim.
„Klub na začetku sezone dobi po dva milijona dolarjev od lige, v novi sezoni naj bi se to podvojilo. Dvorane so polne, medijsko pa je liga dobro pokrita. Po dve televiziji prenašata tekme, naslednji dan pa se o tem piše, na spletu in televiziji pa so povzetki.“

Kaj od vas pričakujejo v klubu v prihodnjih dveh sezonah?
„Da pridemo v končnico ter da razvijemo nekaj domačih igralcev. Končnica dejansko ni daleč. Tudi dvakratni prvak Bejing je bil pred leti na robu izpada, potem pa se je zavihtel na vrh.“

V tem času, ko vas ni bilo v Sloveniji, smo dobili novega selektorja.
„Igorju Kokoškovu ne bo lahko. Vsi vemo, da se je generacija poslovila, zdaj je tu nova. Če eden od teh manjka, nam je zelo hudo. Časi niso rožnati, vsi mu stojimo ob strani.“

Potem pa je prišel še šok s Fibe, ki nas ne vidi med tistimi, ki bi lahko dostojno igrali v ligi prvakov.
„Pa saj je bilo to pričakovati. V šport se ne vlaga, denarja ni, proizvodnja peša ali pa je ni… Vse je to povezano, Fiba to ve. Klubi so zadolženi…“

Se pa stvari postavljajo na noge v vašem Mariboru, ki je celo kandidat za 1. ligo!
„Spremljam. Vesel sem, ker nadaljujejo tako, kot smo lani zastavili. Dobro dela tudi Sanijeva šola.“

Dobro se drži tudi vaš sin Sani v Panathinaikosu.
„Redno sva v stiku, Sani je v velikem klubu z velikimi ambicijami, čeprav imajo nekaj manjši proračun. Vesel sem, ker si kot pomočnik glavnega trenerja in GM-a nabira dragocene izkušnje.“