Dragić in Kokoškov odlično sodelovala že v Ligi NBA, napočil je čas za reprezentanco

Rubrika: Liga NBA

Novi selektor slovenske košarkarske reprezentance, Igor Kokoškov, je na košarkarski sceni že zelo dolgo časa. Kot talentiran košarkar je nase opozoril v svojih mladih letih, po tem, ko ga je prometna nesreča oddaljila od igranja košarke, pa je dokazal, da se s trdim delom in košarkarskim znanjem, da priti zelo daleč. Z ogromno izkušnjami iz Lige NBA in prstanom za naslov prvaka iz leta 2004, bo proti velikim uspehom zdaj krmilil slovensko barko.

Kokoškove igralske kariere je bilo konec, še preden se je zares začela. Pri 19 letih je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo, le tri dni kasneje, pa je v Beogradu doživel hudo prometno nesrečo, zaradi katere je kar devet mesecev preživel v bolnišnici. Poškodbe kolena in gležnja so bile preprosto prehude, da bi Kokoškov še kdaj stopil na parket.

Vso svojo energijo je tako posvetil treniranju in pri 24 letih postal najmlajših glavni trener v zgodovini srbske košarke. Njegovo delo ga je popeljalo v Združene države Amerike, kamor ga je poslala srbska košarkarska zveza, v Ameriki pa je nekaj mesecev opazoval delo domačih trenerjev. Predvsem je sledil Jimu Calhounu, glavnemu trenerju univerze Connecticut, le nekaj let kasneje pa se mu je, kot prvemu evropskemu trenerju, ponudila priložnost, da postane pomočnik trenerja v eni izmed ekip (Missouri) v diviziji I Lige NCAA. Delovna etika in znanje sta ga kmalu popeljali tudi v Ligo NBA, kjer je svoje delo začel pri Los Angeles Clippersih in Alvinu Gentryju. Postal je prvi tuji pomočnik trenerja v zgodovini najmočnejše lige na svetu. Sledil je Detroit, nato Phoenix, Cleveland, Orlando in Utah. Leta 2004 je z Detroit Pistonsi tudi osvojil naslov prvaka Lige NBA.

Foto: AP.
Foto: AP.

Velike zasluge za razvoj igre Gorana Dragića pripisujejo prav Kokoškovu. Ko je bil Gentry odpuščen iz mesta glavnega trenerja pri Phoenix Sunsih, je na njegovo mesto prišel Lindsay Hunter, ki je Kokoškova postavil na mesto prvega pomočnika. Igralci so ga spoštovali in uživali v delu z njim. Največji poudarek je namenil delu s krilnimi igralci, vsak dan znova pa je po treningu v telovadnici ostajal še dolgo časa po tem, ko je bilo glavnega treninga že zdavnaj konec, in delal z mladimi igralci.

Na začetku sezone 2014/15, ko je bilo že več ali manj jasno, kakšna bo vloga Gorana Dragića v prenovljeni ekipi Phoenixa, je Ljubljančan v enem izmed intervjujev posebej izpostavil, kako pogreša Kokoškova, ki je takrat deloval v Clevelandu pri Cavaliersih.

»Pogrešam ga, saj sem v ekipi praktično edini Evropejec, poleg Alexa Lena. Če je zraven nekdo iz področja bivše Jugoslavije, je vse lažje. Igor mi je veliko pomagal, in želim mu vse najboljše v Clevelandu. Stalno se slišiva po telefonu, nadejam pa se da bova tudi v prihodnosti delala skupaj,« je takrat povedal Dragić.

Prav sodelovanje med Gentryjem, Kokoškovom in Dragićem je botrovalo temu, da je Goran v sezoni 2013/14 eksplodiral na košarkarski sceni.

»Alvin mi je dal samozavest, ki sem jo potreboval,« je leta 2010 povedal Gogi. »Vsakič, ko sem izgubil žogo, sem pogledal na klop, on pa mi je preprosto rekel, ‘Pozabi slabe stvari. Četudi izgubiš žogo in zgrešiš met, samo igraj svojo igro.’. To mi je bilo v veliko pomoč.«

Dragića je Kokoškov prvič videl na tekmi jadranske lige, spoznala pa sta se v Phoenixu. Vedel je, da Goran čuti ogromen pritisk, saj je bil v Sunse pripeljan kot zamenjava za, takrat najboljšega organizatorja igre v ligi, Stevea Nasha. Zato mu je vseskozi stal ob strani, kar je Dragić večkrat tudi poudaril.

Foto: AP.
Foto: AP.

»Njegova težava je bila ta, da v prvih mesecih v Phoenixu ni veliko igral, in pri tem sem mu skušal pomagati s pravilom. Rekla sva, da mora toliko bolj trenirati, kolikor manj igra, da bo pripravljen, ko ga bo Gentry poslal v igro, da bo na to pripravljen v svoji glavi. Podobne težave so imeli vsi evropski igralci, od Dražena Petroviča naprej. Goran je to premagal in največ zaslug za to ima on sam. Kot pomožni trener sem imel to zadovoljstvo, da sem bil ob njem, ko je rastel in se stabiliziral v igralca za Ligo NBA,« je za knjigo ‘Dajte Gogiju žogo’ Tadeja Goloba, povedal Kokoškov.

»Zadolžen sem za delo z igralci na igrišču. Se pravi: priprava treninga, izvedba treninga, priprava na tekmo, delo z igralci,« je takrat o svojem delu povedal Kokoškov. »V Phoenixu sem delal krasnih pet let in zdi se mi, da sem precej vplival na delo glavnega trenerja in s tem na ekipo. Ob tem sem zmeraj pripravljen na to, da bi prevzel vlogo glavnega trenerja, čeprav ni nobenega zagotovila, da se bo to zgodilo.«

Le malo ljudi ve, da je v svojem času, ko je služboval v Detroitu, Kokoškov nekaj časa preživel še z enim slovenskim košarkarjem – Primožem Brezcem. V vseh letih delovanja v Ligi NBA se mu je pot križala z mnogimi košarkarji iz Slovenije, zdaj pa bo dobil priložnost, da slovensko reprezentanco in igralce iz domačih in evropskih klubov, vodi na največjih tekmovanjih.

Dejstvo je, da je Kokoškova na klopi Slovenije ne čaka lahko delo. Pred njim so kvalifikacije za EuroBasket 2017, in če je v preteklosti z gruzijsko reprezentanco že dokazal, iz kakšnega testa je, saj se je z njo kar trikrat zapored prebil na evropsko prvenstvo (2011, 2011, 2015), je zdaj čas, da to dokaže tudi v vlogi selektorja Slovenije. Čevlji Jureta Zdovca so izjemno veliki, tudi za izkušenega Srba. Prav pod taktirko Konjičana je Slovenija na velikih tekmovanjih dosegla svoje največje uspehe. Zdaj pa je potrebno začeti na začetku in znova sestaviti moštvo, ki se bo borilo za najvišja mesta.