Direktor Olimpije dela s čisto vestjo, zanika pa, da je pomagal pri odhodu Mesička

Po koncu sezone se je tudi direktorju Uniona Olimpije Matevžu Zupančiču odvalil kamen od srca. Klub je osvojil dvojno krono, v vlogi glavnega operativca pa prav Zupančič. V klubu je od leta 2005, ko ga je pripeljal tedanji direktor Gregor Fric.

Kako se počutite ob tem naslovu?
„Seveda se počutim odlično!“

Zdi se, kot da je na plano prišlo vse, kar vas je grizlo od leta 2009, vse frustracije, vsa razočaranja.
„Ne ravno frustracije. Se pa je nabralo precej razočaranja in slabe volje. A to je šport. Vemo tudi v kakšni situaciji je bila Olimpija. Borili smo se z vsemi možnimi nasprotniki na in izven parketa, pogosto smo delovali v izrednih razmerah, ko ni bilo vse v naših rokah – predvsem ciljam na finance. Pogosto smo delovali gverilsko. Letos nam je uspelo sestaviti pravo ekipo. Vesel sem, ker sem del te zgodbe.“

Koliko zaslug si pripisujete ob tej dvojni kroni?
„To ne more biti zasluga enega samega človeka. Košarka je kolektivna igra, kjer je 12 igralcev, zunaj parketa pa recimo še drugih 12. Pri tem naslovu so svoje dodali vsi prostovoljci, čistilka iz Stožic, ne bi pa šlo brez podpore Mestne občine Ljubljana in sponzorjev kluba, kar ocenjujem kot ključno.“

Na tribuni smo videli tudi novega predsednika kluba Tomaža Berločnika, ki naj bi junija zasedel predsedniško mesto.
„Predsednika v konsenzu imenuje skupščina, imamo še starega. Petrol ne prihaja, Petrol je že tu. Celo sezono je že del sponzorske družine. Tako kot vsi ostali. Vsako novo zanimanje je dober znak za klub. Vidi se, da gredo zadeve v pravo smer, a to so trenutki ko je treba biti pameten in racionalen. Ne sme nas zanašati previsoko, pred nami je dokončanje sanacije. Po proslavi bo treba povleči pametne poteze. Svarim, da je Olimpija v preteklosti že večkrat znala podreti z ritjo, kar je z rokami naredila. Tega si ne želim več. V košarki velja zakon gravitacije – težko je plezati navzgor, padeš pa zelo hitro.“

Ostajate v klubu? Boste še direktor?
„Pogodbo imam. O tem pa bo odločajo drugi in prav je tako. Sezona v pisarnah ni končana, delamo s čisto vestjo naprej in se ne obremenjujemo s stvarmi, ki niso v naših rokah.“

Ekipa naj bi vam zamerila, ker ste aprila odšli na oddih, moštvo pa je igralo ključne tekme v boju za polfinale.
„Kdor me pozna, mi tega ni zameril. Nimam slabe vesti. To je moja osebna zadeva, ne pa da se vi novinarji bavite s tem. Lahko le rečem, da imam na leto med pet in dvanajst dni počitka. Vikendov in 8-urnega delovnika v tem poslu ni. Kaj si pa o tem kdo misli, pa me ne zanima.“

Kaj bo glavno delo direktorja v teh dneh?
„Izplačila bonusov za naslov, nadaljevanje poravnav.“

Denar je?
„Da.“

Kdo ga je zagotovil?
„Sponzorji, ki so že vrsto let del zveste Olimpijine družine. Kot kaže bodo ostali z nami še naprej.“

Kako pa je prišel ta denar v klub? V kuvertah?
„Ne, sedel je na račun. Drugih principov pri nas ni.“

Kaj pa blokada klubskega računa?
„Ni je. Finančne blokade ni. Obstaja Fibina prepoved registracije igralcev. V tem času smo rešili osem od 12 primerov BAT. Ko rešimo še štiri, je možna registracija igralcev. To bo eden od glavnih ciljev reševanja v tem poletju, potem pa si želimo v naslednji sezoni nariti še dokončni korak. Zavedam se, kolikokrat je naš klub to že obljubljal. Ponavljamo se kot pokvarjena plošča, upam da zadnjič.“

Zakaj pa vam je Mestna občina Ljubljana nakazala 95.000 evrov v mesecu maju?
„Tu gre za sredstva iz sofinanciranja, na leto pa dobimo iz tega naslova 330.000 evrov. V teh dneh dobimo še drugi del.“

Pravijo, da ste Jankovićev človek.
„Sem svoj človek, 12 let sem v klubu.“

Trdijo, da ste njegov velik zaupnik.
„Župana sem spoznal prav skozi delo v Olimpiji in on mene. Tako kot predsednike in sponzorje, ki so s vrstili in pokrovitelje. Vesel pa sem, da me ceni. Zaupanje skušam vračati vsem – predvsem pa je vedno nad nami klub, ki je bil tu pred nami in bo ostajal za nami. A ne delam trdo le jaz, tu je mala ekipa sodelavcev, prav ista, ki je v sezoni 2010/2011 sodelovala pri polnih Stožicah. Del medalje je tudi njihov. Imamo know how. Smo pa imeli v času Evrolige opravka z drugačnim, dražjim produktom.“

Prijel se vas je tudi vzdevek kreator Olimpije. Boste potem takem zadržali Gašperja Okorna?
„Gašper živi v Ljubljani na Miklošičevi ulici. Nasproti bureka. Zaljubljen je v Olimpijo, s katero ga veže dolga zgodovina in sodelovala sva že v prejšnji epizodi pred skoraj desetletjem. Lani poleti me je poklical, spet me je zmotil med dopustom (smeh). Hitro sva se razumela in spravila ideje na papir v obliko programa, ki ga bo treba predstaviti odločevalcem. Nobenih pogojev ni postavljal, imel je le zdravo športno ambicijo, da vrne naslov državnega prvaka in pokalnega zmagovalca Spar v Ljubljano. Gašper ni imel agenta, njegovi finančni pogoji pa zlahka sprejemljivi. Čez noč smo sestavili ekipo. Ko sem jih tako gledal včasih, nisem vedel, ali sem na Metelkovi ali na treningu košarkarjev. Za te stvari potrebuješ kombinacijo občutka, dober skavting in nekaj sreče. Pozabili smo že, a nas je čez noč zapustil Justin Robinson – Ljubljana ni zanj je rekel – in smo zadnji hip prišli do Brandona Jefferosna, ki je nastopal za Hagen in na Finskem!? Kot ste sami že zapisali: Okorn si zaradi uspeha v tej sezoni zasluži spomenik. V ta naslov je dal sebe ter ogromno svoje pozitivne energije.“

Da ne pozabiva, kaj sem vprašal: bo Okorn ostal trener Olimpije ali ne?
„Kako naprej, bo jasno po nekaj prespanih nočeh. Pogodbo ima še veljavno, a jo lahko oboji prekinemo. Ne pozabimo, da je to treba vprašati tudi njega.“

Zdi se, da Okorna cenite.
„Že nekaj časa ga poznam, ni le eden od trenerjev, ampak slovenski trener z uspehi. V Olimpiji si prizadevamo, da ohranjamo slovensko jedro tudi pri stroki, ne le pri igralcih. A vedno ne gre. Kar poglejte, kako je dvorana sprejela Oliverja, Jeffsersona in Jankovića. To je dokaz, da ne igrajo potni listi ali barva kože, ampak košarkarji. Igra srce. Pomemben faktor letošnjega uspeha pa je bilo tudi dejstvo, da so bili igralci redno plačani. Tudi ko jim je bilo težko, so se spomnili, da jih 15. v meseca na računu čaka plača. Lahko smo ponosni na doseženo, a opozarjam da presežka kvalitete nismo imeli. Sami veste, da smo večkrat viseli na nitki, v Ligi ABA smo dosegli 11. mesto, v Evropskem pokalu smo delovali šibko. Mučili smo s z Rogaško, Zlatorogom, Polzelo. Tudi te ekipe so nam lahko blizu, tudi oni se borijo. Ostanimo na realnih tleh!“

Lani je luč sveta ugledal tudi seznam upnikov Olimpije. Tudi sami ste prijavili dobrih 30 evrov dolga, ki ga ima klub do vas. Bi danes še enkrat prijavili to?
„Ničesar nisem prijavljal. To je povsem računovodsko-pravna zadeva, sam na to nisem imel vpliva. Komur gre to v nos, ne pozna postopkov.“

Zlobni jeziki pa vedo povedati, da ste se finančno okoristili z odhodom Blaža Mesička v Italijo.
„Prvič slišim kaj tako bizarnega! Bil sem tisti, ki si je najbolj prizadeval, da bi Blaž ostal v Olimpiji. Nisem vedel za njegovo ponudbo, se je pa šušljalo o tem. Niti ne vem, kakšno pogodbo je podpisal v Italiji. Odločil se je tako, kot se je, mi smo to pokopali. Razočarani smo bili in od tod tudi kdaj kakšna preostra beseda z naše strani, za kar se mu opravičujemo. Želim pa Blažu, da se vrne tja, kjer mu je mesto – na parket!“

Je zanj mesto tudi v Olimpiji?
„Preveč je podvprašanj, da bi lahko odgovoril z da ali ne.“

Gašper Okorn je po koncu pokalnega tekmovanja podal oceno dveh tretjin sezone. Pri tem se ni oziral le na Olimpijin vrtiček, ampak je mirno ocenjeval tudi ostale klube, javno je spregovoril tudi o Blažu Mesičku. Zdelo se je, da vam je Okornov nastop prijal, ustrezal. Tudi zato, ker je povedal stvari, ki bi jih dejansko morali vi, pa je on opravil vas umazan posel.
„To je bilo zelo spontano. Kar je bilo, je bilo. Od začetka sezone smo bili tiho. Ne bom rekel, da smo imeli »silencio stampa«, pa vendar smo raje delali kot govorili. Pometali smo pred svojim pragom, na prelomnici sezone pa je bilo treba podati oceno. Morda nas je kje malce zaneslo. Kakšen izraz resnično ni bil pravi, predvsem za mladega Blaža. Kar se tiče komentiranja drugih, ne pozabimo, kako radi vsi komentirajo nas, kar pa je za Olimpijo normalno in je del našega posla. Dokler smo zanimivi, smo živi. Če si dialog pogledate še enkrat, boste videli tudi številne pohvalne besede do naših konkurentov. Odzivi pa so bili večinoma zelo dobri.“