Daneu napoveduje: “Verjamem, da smo boljši!”
Po pričakovanju smo se uvrstili med 16 najboljših ekip na letošnjem evropskem prvenstvu. Z igro in odnosom smo dokazali, da smo si zaslužili 3. mesto v skupini. Realno sta ekipi Grčiji in Hrvaške boljše, ne pa tudi nepremagljive. Še posebej to velja za Hrvaško. Potrebovali bi samo malo več zbranosti in nekaj športne sreče. Kar se posameznikov tiče pa lahko rečem naslednje. Zoran Dragić je dokazal, da se razvija v odličnega igralca. Zdaj, ko so njegovi meti od daleč postali zelo natančni, je dobil novo dimenzijo. Poleg tega pa je imel kar nekaj domiselnih asistenc. V obrambi je še vedno dober, nekaj težav ima, ko čuva igralca brez žoge, kateremu prevečkrat obrne hrbet/glavo ter ga slednji kaznuje z vtekanjem za hrbet. Blažič se je skozi prvenstvo lepo dvigoval. Potrebuje predvsem zaupanje trenerja ter igralni čas. Še vedno pa mu prevečkrat popusti koncentracija in dela v teniškem žargonu neizsiljene napake. Omić je bil skozi celotno prvenstvo konstanten, kar do sedaj ni bila ravno njegova odlika. Očitno mu je čas v ZDA ter podpis nove pogodbe zelo koristil. Upam samo, da se ne bo prehitro zadovoljil. Prepelič me je prijetno presenetil, kljub temu, da zadnji dve tekmi strelsko ni bil razpoložen. Je pa odigral zelo zrelo in ni posiljeval, kot je imel dostikrat navado. Tudi obramba je relativno dobra. Slokar, Zupan in Balažič dajejo točno to, kar smo lahko od njih pričakovali, edino Slokar bi mogoče lahko dosegel kakšen koš več. Prav tako Klobučar in Joksimović. Oba zelo sigurna in brez večjih napak. Nikolič korekten v obrambi in soliden v napadu, kolikor je pač to možno. Rupnik in Zagorac sta pač igrala premalo, da bi lahko rekel kakšno besedo. Mogoče bi bilo bolje, da je namesto Zagorca, Zdovc vzel kakšnega mlajšega igralca. Pa ne zaradi tega, ker bi bil Zagorac preslab.
Latvija se je v nadaljevanje prvenstva, prav tako kot Slovenija uvrstila s tremi zmagami. V krogu treh ekip (Litva prva v skupini) je bila boljša tako od Belgije kot Češke ter zasluženo osvojila drugo mesto. V glavnem igrajo z osmimi igralci, katerim občasno pomagata še Meiers in Peiners. Nimajo pravega centra, imajo pa dobre strelce, kot je na primer Bertrans, brat nam bolj znanega Davis Bertransa, ki je njihov najboljši igralec. Potem so tukaj še Blums, Strelnieks in Tima. Tudi oba njihova najvišja igralca Berzin in Freimanis znata zadeti trojko. Na nekaterih tekmah so Latvijci tudi menjavali obrambo, kombinirano consko, s katerim so povzročali kar nekaj težav vsem ekipam. Nikoli pa niso sloveli, tako kot vse Baltske države bivše Sovjetske zveze, po dobri obrambi. Najlažje je proti ekipam, ki stalno menjavajo obrambo, s katero te želijo zmesti, da nimaš časa postaviti organiziranega napada, igrati prav na protinapade, tako da nasprotnik nima časa postaviti obrambo. In tukaj imamo kar nekaj orožij. Predvsem Dragić, Blažič in Klobučar, pa tudi Prepelič znajo hitro steči v protinapad. Edino kar moramo storiti je kontrolirati skok pod našim obročem, izvesti dobro, hitro prvo podajo in učinkovito zaključiti brez kakšnih odvečnih potez.
Zdaj gre zares. Za enkrat smo naredili svoje. Vse igre dobre ali slabe, zmage ali porazi so lahko in morajo biti pozabljeni. Ni več popravnega izpita. Potrebno je dati vse od sebe tako v fizičnem, kot v psihičnem smislu. Z zmago proti Latviji in kasneje z osvojitvijo mesta, ki vodi v kvalifikacije za OI, bi naredili lep uspeh. Večji kot smo vsi pričakovali. Verjamem, da smo boljši. Ne vem pa kako je prost dan vplival na igralce. Vsaj za selektorja vem, da si želi in verjame, da lahko dosežejo še več. Upam, da mu bodo sledili tudi igralci.