NOSTALGIJA: Alonzo Mourning

05.04.2009 - avtor: Tilen Jamnik

V ligi NBA je navada, da se košarkarje, ki so v določenem moštvu pustili pomemben pečat, počasti tako, da se jim po koncu njihove športne poti upokoji njihov dres. Tako pod strop domače dvorane dvignejo majico z njegovo številko, igralci pa s tem zares postanejo nesmrtni. Podoben način v zadnjem času prakticirajo tudi na nekaterih koncih Evrope. Lansko sezono so se pri ljubljanski Olimpiji na tak način spomnili Iva Daneua. Prejšnji teden smo bili v najmočnejšem klubskem tekmovanju na svetu priča dvema tovrstnima slavjema. V noči iz ponedeljka na torek so na Floridi v American Airlines Areni Miami Heati izobesili dres s 33 Alonza Mourninga. Tokratno Nostalgijo tako posvečamo legendarnemu centru Vročice.

Izjemen borec (foto: nba.com)

Georgetown in drugi izbor

Alonzo Harding Mourning Junior se je rodil osmega februarja leta 1970. V majhnem rodnem mestu Chesapeake v zvezni državi Virginia je obiskoval srednjo šolo Indian River High School. Bil je najbolj zaslužen za 51 zaporednih zmag srednješolskega moštva, s katerim je bil leta 1987 najboljši v Virginii. Z dobrimi predstavami si je priigral štipendijo slovite univerze Georgetown. Na kolidž v glavnem mestu Washingtonu je prišel kot naslednik dveh izjemnih centrov, ki sta nosili dres slovitih Hoyasov, Patricka Ewinga in Dikembeja Mutomba. S slednjim sta nekaj časa tvorila tudi udarni centrski dvojec Georgetowna. V svoji »freshman« sezoni je bil najboljši bloker v državi, v zadnjih treh sezonah pa so ga vedno uvrstili v selekcijo All American.

Leta 1992 je tako nastopil čas, da se »Zo« preseli med profesionalce. Na naboru lige NBA je bil izbran kot drugi po vrsti. Pridružil se je vsega štiri leta staremu moštvu Charlotte Hornets iz Severne Karoline. Prvi je bil draftiran Shaquille O’Neal, večni tekmec Alonza za centrsko prevlado v ligi in tudi kasnejši soigralec. Shaqa so v svoje vrste dobili Orlando Magici iz univerze LSU. Takoj za Mourningom je bil s strani Minnesote Timberowolvesov drafitran Christian Laettner iz Dukea, ki je bil edini nesuperzvezdnik prvega Dream Teama, ki je v Barceloni osvojil zlato medaljo. Poleg omenjene trojice so bili na tem draftu izbrani še Robert Horry, Latrell Sprewell in kot edini neameriški košarkar, šele v drugem krogu, Predrag Danilović.

V svojem »rookie« letu je bil izbran v peterko najboljših novincev lige. Družbo so mu delali O’Neal, Laettner, Tom Gugliotta in LaPhonso Ellis. Na glasovanju za novinca sezone je Alonzo zaostal le za Shaqom. V povprečju je v prvem letu med elito vpisoval v statistiko 21 točk, 10.3 skoka in 3.5 blokade. Je najboljši strelec med novinci v dresu Sršenov. Skupaj s Shaqom sta postala edina po Davidu Robinsonu leta 1990, ki sta kot »roookieja« dosegala po več kot 20 točk in deset skokov na srečanje.

Sinteza in spor

»Zo« je hitro postal glavni nosilec igre Hornetsov. V svoji tretji sezoni je skupaj z Larryem Johnsonom, najboljšim novincem leta 1992, ki sta se na igrišču odlično ujela, in najnižjim košarkarjem v zgodovini najmočnejše lige na svetu Tyroneom »Muggsy« Bouguesom, ki je v višino meril le 160 centimetrov, popeljal Charlotte do več kot 50 zmag v sezoni. 208 centimetrov visoki center pa je bil najboljši strelec, skakalec in bloker moštva. Poleg tega je bil tudi najboljši v odstotku meta iz igre.

Zaradi trenj med Johnsonom in Mourningom je bila naslednje leto njuna vez prekinjena. Alonzo je odšel na sončno Florido k Miami Heatom. V nasprotno smer sta potovala zvezdnik Glen Rice in Matt Geiger. Čez leto dni so se Sršeni znebili še Johnsona, ki je odšel v največjem mesto Združenih držav, torej k New York Knicksom. Hornetse pa sta okrepila Anthony Mason in Brad Lohaus.

Manjkala pika na i

Pat Riley je koncept igre Vročice zgradil okoli Mourninga. Alozno je postal superzvezdnik NBA lige in eden najboljših igralcev le-te. Blestel je v obrambi, kjer je nasprotnike zaustavljal z izjemnimi »bananami«, pomemben delež pa je pristavil tudi v napadu. Redno je dosegal dvojne dvojčke, saj je bila njegova statistika vedno v kategoriji točk in skokov dvomestna.

Odlično se je ujel s trenerjem Rileyem (foto: nba.com)

Na Floridi so sestavili zelo močno ekipo, a jim odmevnega rezultata ni uspelo narediti. Pod košem je Mourningu družbo delal P. J. Brown, tu je bil svoj čas izjemni Jamal Mashbrun, ki pa mu poškodbe niso prizanesle, pomemben člen sta bila tudi Dan Majerle in Voshon Lenard, motor kolektiva pa je bil seveda Tim Hardaway, ki je najboljši asistent v zgodovini Heatov. Morda Miamiju ni uspelo narediti koraka naprej ravno zaradi poškodb organizatorja igre Hardawaya, ki se je odlično ujel z Alonzom. Soigralce je le 183 centimetrov visoki Tim zaposloval z odličnimi asistencami, izjemno močan je bil v driblingu ter zelo natančen pri metih za tri točke.

»Zo«, Hardaway in Mashburn so vodili napad Miamija in bili najzaslužnejši, da so Heati postali eno izmed vodilnih moštev lige ter stalnica v končnici, kjer so v spominu ostali njihovi obračuni z New York Knicksi, ki jih je vodil velik prijatelj in nekakšen mentor Alonza Ewing pod taktirko Jeffa Van Gundya. Do prvih isker je prišlo leta 1998. Rivala sta se srečala že v prvem krogu končnice. Na odločilni peti tekmi je bil Mourning suspendiran, saj se je na igrišču stepel z nekdanjim soigralcem Johnsonom, prav zaradi prepira z njim se je znašel v Miamiju. Po tej sezoni je bil Mourning izbran v prvo peterko lige. Prav tako je bil imenovan za najboljšega obrambnega igralca lige. Naziv je osvojil tudi naslednje leto, ko se je znašel v drugi postavi NBA. Obakrat je bil seveda tudi v najboljši obrambni postavi najmočnejše lige na svetu. V naslednjih dveh sezonah so bili Kratkohlačniki dvakrat nepremostljiva ovira za Vročico.

Presaditev ledvice

Leta 2000 je ekipa počasi začela razpadati. Nekateri so zapustili moštvo, Hardaway se je ubadal s številnimi poškodbami, Alonzo pa je imel ogromno težav z ledvicami. Tako je manjkal na ogromno tekmah, vmes se je vrnil le na tekmo All-Star leta 2002, a izpustil celotno to sezono. Pogodba z Miamijem je potekla in kot »free agent« je podpisal z ekipo New Jersey Nets. Bolezen ledvic fokalna segmentna glomeruloskleroza, za njo je zbolel tudi leta 1999 Sean Elliott, ki se je po uspešni presaditvi vrnil na košarkarska igrišča, pa je košarkarja preveč izčrpala, tako da je 25. novembra 2003 zaključil svojo kariero.

Alonzo "Zo" Mourning (foto: nba.com)

Istega dne je Alonzovo bolno babico obiskal njegov bratranec Jason Cooper. Ameriškemu marincu je Mourningov oče pojasnil kakšna je situacija in Jason je bil pripravljen pomagati, čeprav je svojega bratranca poznal le iz medijev, nazadnje pa ga je videl, ko je bil »Zo« star približno osem let. Opravil je teste ujemanja, kot so jih pred njim vsi člani Alonzove družine, prijatelji, med njimi tudi Patrick Ewing, a bili vsi neuspešni. Cooperjeva leva ledvica pa je bila prava. Dobil jo je 19. decembra 2003.

Naslednjo sezone je zaigral za Netse, a vidne vloge ni odigral. Njegovo nezadovoljstvo je še naraslo, ko so Mrežice zamenjale Kenyona Martina. Tako se je Alonzo znašel v Kanadi pri edinem NBA moštvu te države. Za Toronto Raptorse ni zaigral in je prvega marca 2005 že bil ponovno član Heatov. Pristal je na zmanjšanje plače na veteranski minimum, a Mourning se ni sekiral, saj se je vrnil v klub, kjer se je najbolje počutil. Prišel je kot zamenjava za poškodovanega O’Neala. Ko se je Shaq vrnil se je »Zo« preselil na klop, a bil vseeno pomemben člen prerojenih Heatov. Ikona moštva je še vedno navduševal v obrambi, tako da sta s Sahqom večkrat zaigrala skupaj. Orjak O’Neal je seveda igral na centru, Mourning pa se je preselil na pozicijo krilnega centra.

Končno prstan

V sezoni 2005/06 so z znatno pomočjo Mourninga, ki je največ dela opravil v obrambi ter konstantno odigral v napadu, bili drugo najboljše moštvo vzhodne konference. Bil je tudi tretji bloker lige. Navijači so borbenega Mourninga poimenovali kar »The Ultimate Warrior«. Igro sta vodila veteran Gary Payton in atraktivni asistent Jason Williams. Svoje sta dodala tudi Udonis Haslem on Antoine Walker, seveda pa je bil glavni akter Heatov Dwayne Wade. Shaq se je tega leta znašel v prvi peterki ligi, »D-Wade« pa v drugi. Rileyevi varovanci so se najprej pomerili s Chicago Bullsi. S prenovljenimi mladimi Biki so odigrali šest tekem in se nato v drugem krogu, v konferenčnem polfinalu, srečali z New Jerseyem Netsi, katerim so dopustili le eno zmago. Za vstop v velikem finalu so morali ugnati še Detroit Pistonse, ki so v svojih vrstah še vedno imeli jedro ekipe, ki je leta 2004 osvojila šampionski prstan. Mourning se je pod košem pomeril tudi z najboljšim obrambnim igralcem lige Benom Wallaceom. Bati so morali premoč priznati po seriji šestih srečanj. Odločilno tekmo so Heati dobili s 95:78 v American Airlines Areni.

Končno se je »Zo« uvrstil v finale. Nasproti so jim stali Dallas Mavericksi, ki jih je vodil nekdanji košarkar lige NBA Avery Johnson. Telički so imeli v svoji vrsti nekaj izjemnih posameznikov, med katerimi je izstopal Nemec poljskih korenin Dirk Nowitzki. Pomembno vlogo so igrali tudi Jerry Stackhouse, Jason Terry in Josh Howard. Prednost domačega terena je imel Dallas, ki je prvi dve tekmi v svoji dvorani American Airlines Arena dobil. Sledil je velik preobrat v floridski dvorani ameriške letalske agencije. Na prvi tekmi so bili Mavericski blizu, prekratki so bili namreč le za koš. Drugo tekmo so suvereno dobili domači, na tretji pa je odločal podaljšek, v katerem so Heati zmagali s 101:100. Nato pa se je serija preselila v Teksas. Vročice so zabeležile še četrto zmago v seriji in s 95:92 osvojile prvi prstan v zgodovini kluba. MVP finala je seveda postal Wade, ki je bil na prav vseh tekmah najboljši strelec svoje ekipe.

S pokalom in Shaqom (foto: nba.com)

Pred naslednjo sezono je zatrdil, da je nedvomno njegova zadnja. Decembra si je poškodoval koleno, dokončno pa je svojo kariero končal januarja letos. Dejal je: »Star sem 38 let in mislim, da sem naredil vse, kar sem lahko za košarko.« Leto poprej je postal najboljši strelec Heatov vseh časov, skakalec že prej.

Svetovni in olimpijski prvak

Alonzo je z reprezentanco nastopil tudi na treh velikih tekmovanjih. Debitiral je leta 1990 na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Mike Krzyzewski je v argentinsko prestolnico odpeljal izbrano vrsto sestavljeno iz košarkarjev iz kolidža. Poleg Mounringa sta bila še najbolj zveneči imeni Laettner in Kenny Anderson. Slednji je bil uvrščen tudi v peterko prvenstva. Zaostali so le za dvema izjemnima selekcijama, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Z našimi so se pomerili v polfinalu in klonili z 99:91. Bron so si zagotovili z zmago nad Portorikom.

Reprezentančni dres je oblekel znova na naslednjem svetovnem prvenstvu v Torontu. Na čelu izbrane vrste drugega Dream Teama je bil Don Nelson. Naslov prvaka so v Kanadi poleg Mourninga osvojili O’Neal, Reggie Miller, Larry Johnson, Kevin Johnson, Dominique Wilkins, Shawn Kemp, Derrick Coleman, Joe Dumars, Steve Smith, Dan Majerle in Mark Price. Svoje nasprotnike so Američani premagovali z visoko razliko. V finalu je bila s 137:91 nemočna Rusija. V peterki prvenstva so bili kar trije igralci ZDA. Poleg Millerja in Kempa še najboljši posameznik turnirja Shaquille O’Neal.

Na olimpijskih igrah v Sydneyu (foto: nba.com)

»Zo« se je znašel med izbranci Rudya Tomjanovicha na olimpijskih igrah leta 2000. Na največjem športnem tekmovanju v Sydneyu je vodilno vlogo prevzel že val mladih superzvezdnikov kot sta bila Kevin Garnett in Vince Carter. Svoje so dodali še ostali: dolgoletni soigralec Mourninga Tim Hardaway, Jason Kidd, Ray Allen, Payton, Steve Smith, Shareef Abdur-Rahim, Vin Baker, Alan Houston in Antonio McDyess. ZDA so proti pričakovanjem imele kar nekaj težav, še posebej z Litvo v polfinalu. Litovci so bili na koncu tretji, srebro pa je romalo v roke Francozov, ki so jih Američani odpravili v boju za zlato.

Upokojitev 33

»Zo« je postal prvi košarkar, kateremu so Heati upokojili dres. Pred tem so v čast njegovemu letečemu visočanstvu Michaelu Jordanu na pobudo Rileya upokojili 23, čast pa so izkazali tudi 13, a je niso dali med nesmrtne številke, ki jo je nosil Dan Marino. Tako so se zahvalili zvezdniku lige NLF, ki je pustil neizbrisan pečat v moštvu Miami Dolphins.

Mounrningova 33 (foto: nba.com)

Na svečani prireditvi se je zbrala Alonzova družina, prijatelji in nekdanji soigralci. Najprej so prebrali posvetilo, ki mu ga je namenil ameriški predsednik Barack Obama, ki je zapisal: »Želim, da veš kako smo vsi ponosni na tvojo nenavadno kariero in tudi kako si s pridom skrbel za družbo s svojimi dobrodelnimi akcijami. Si bil in še naprej boš  velik voditelj. Bog te blagoslovi, tebe in tvojo družino!« Svoje je dodal guverner Charlie Christ, pa predsednik Heatov in njegov dolgoletni trener Pat Riley, trener Miamija John Thompson in veliki prijatelj Patrick Ewing.

»Pred osmimi leti, pred kratkimi osmimi leti, nisem niti sanjal, da se bo to zgodilo. To je najverjetneje eden izmed najlepših trenutkov mojega življenja in sem zares počaščen, da sem danes tu,« je ob dvigu 33 dejal »Zo«. Ewing je le še dodal: »Imam ga za mlajšega brata, ki ga nikoli nisem imel. Če bi imel brata, bi želel, da bi bil tako dobra oseba kot je Alonzo. Prav takega karakterja, tak borec, s takim načinom življenja. On je zares izjemen človek.« Nekateri njegovi prijatelji so šli staviti, ali bo Alonzo zajokal ob tej počastitvi. Najprej se je hrabro držal, na koncu pa je popustil tudi tako jeklen mož, kot je to Mourning, in v solzah dokončal svoj govor ob počastitvi izjemne kariere odličnega košarkarja, predvsem pa neverjetnega človeka.

Sorodni članki:

• NOSTALGIJA: Nate Archibald
• Video: Garnett na večni lestvici prehitel Birda
• Znani postavi za NBA tekmo vseh zvezd